Potovanja in podjetništvo

Že kar nekaj časa je minilo od takrat, ko sem si kupil knjigo Modre misli, ki jo vsake toliko časa malo prelistam in preberem kakšno modro misel.

Zase lahko z zagotovostjo trdim, da mi prebiranje modrih misli zelo koristi. Moram reči, da so nekatere misli res zelo modre! Na Facebooku sem odprl posebno stran, kjer objavljam modre misli. Stran najdete na naslovu http://www.facebook.com/tomazmodremisli. Misli ponavadi objavljam zjutraj, tako da če ste eden od tistih, ki greste na Facebook že dopoldne, se vam bo prikazala modra misel, ki vam bo polepšala dan.

Za knjigo Modre misli sem pri Svet knjige plačal 15,95 evrov, kar je zagotovo dobra investicija v samega sebe!

Pa še nekaj modrih misli za vse vas:

Ravnokar sem se vrnil iz potovanja po Gvatemali in Belizeju. Vtisi so fenomenalni.

Gvatemala in Belize sta super destinaciji za potovanje. V Gvatemali smo videli majevske piramide, vulkane, kraške jame, čudovite reke in jezera,… V Belizeju smo plavali z želvami in morskimi psi, poležavali na čudovitih plažah,…

Na potovanja hodim že kar nekaj let. Za nekatera (Indonezija, Pakistan, Venezuela, Maroko,..) sem se potrudil in na tem blogu objavil opis in slike. Do sedaj sem vedno potoval v lastni režiji, v Gvatemalo in Belize pa sem tokrat šel z agencijo. Sicer ne z agencijo tipa Kompas, kjer ti vse znesejo k riti. Na potovanje sem šel s popotniško agencijo Char potovanja.

Gvatemala in Belize sta name naredila super vtis. Še boljši vtis pa so name naredili moji sopotniki. Spoznal sem 17 čudovitih ljudi. Najmlajša v skupini je bila stara 18 let, najstarejši pa je bil že upokojen, čeprav tega njegov videz nikakor ni razkrival. V skupini smo imeli 2 doktorja (doktorja ravno ne spoznaš vsak dan), podjetnike, športnike,… Res pisana druščina zanimivih posameznikov! Vsi ste bili super, vsaka vam čast! Z vami bi takoj še enkrat šel na kakšno podobno potovanje.

Upam, da se s sopotniki čim prej dobimo na kakšnem srečanju in ostanemo v stikih. Kot sem obljubil (tudi ko se ga napijem, ne pozabim svojih obljub), bom jaz naredil eno “roštilj” srečanje na vikendu. Samo da se malo otopli in da bo imel ‘tamlad’ čas. Saj sem vam rekel, da ni boljšega za “roštilj”, kot je naš tamlad!

Mater je fajn živet! (sposojeno od Vilme)

Več slik iz potovanja po Gvatemali in Belizeju najdete tukaj.

Dne 31.1. in 1.2.2013 bo v Laškem Marketinška superkonferenca pod pokroviteljstvom Microsofta. Konfernce se morate zagotovo udeležiti vsi podjetniki, tisti ki delate v prodaji,…. Pa tudi tisti, ki še niste podjetniki, vendar razmišljate, da bi to postali.

Zakaj? Ker boste na seminarju dobili veliko novega znanja in idej. Spoznali boste veliko novih ljudi, z katerimi boste izmenjali izkušnje, se od njih kaj naučili, ali pa celo z njim sklenili kakšen posel.

Dobro leto nazaj sem bil na Marketinški superkonferenci na Bledu. Seminar je bil super. Najbolj v spominu pa mi je ostal speed networking. Speed networking poteka tako, da se dva naključna udeleženca seminarja usedeta eden nasproti drugega in imata sedem minut časa, da drug drugemu povesta kaj delata in mogoče tudi skleneta posel. Ko mine sedem minut, se vsak udeleženec premakne za en stol in dobi novega sogovornika. Program letošnje Marketinške superkonference najdete na strani www.lisac-lisac.si.

Pa še to moram povedati, da smo vsi udeleženci seminarja brezplačno dobili Flaško – www.flaska.si.

Na letošnji superkonferenci predavam tudi jaz. Kot predavatelj sem dobil dve brezplačne vstopnice, ki jih bom podelil bralcem mojega bloga. Vstopnici vam zagotovijo brezplačem obisk seminarja (oba dneva), ne zagotovijo pa vam prenočišča. Je pa možno prenočišče doplačati. Prenočišče za eno osebo stane približno 50?.

Če se želite potegovati za brezplačen obisk seminarja, se prijavite na brezplačne e novice (levi stolpec zgoraj) na tej strani. Če ste že prijavljeni avtomatsko sodelujete v nagradni igri. Dne 25.1. bomo izžrebali dve osebi, ki bosta prejeli brezplačni vstopnici.

Sam hodim na seminarje že več kot 10 let in sem se naučil, da se je potrebno držati naslednjih pravil:

• Na seminar pridi vsaj pol ure prej in si rezerviraj sedež v prvi vrsti. Čas pred začetkom seminarja izkoristi za spoznavanje ljudi.
• Na seminarju veliko sprašuj. Če predavatelj potrebuje prostovoljca se takoj javi.
• Med odmori spoznavaj ljudi. Naj ti ne bo nerodno stopiti, do neznanca in mu reči:”Dober dan, jaz sem Tomaž. Kako vam je všeč seminar?”. Vedite, da si 99% udeležencev seminarja želi spoznavati ljudi, vendar so malo preveč sramežljivi, da bi pristopili do vas.  Vedite, da boste tistemu, do katerega boste pristopili, naredili uslugo!

Upam, da se vidimo 31.1. v Laškem. Jaz se tega dogodka zelo veselim in ga komaj čakam!

Severina pravi:”Ovo če biti dobra noč predosječam”. Jaz pa pravim:”Leto 2013 bo moje leto”. Severina ima občutek, da bo to njena noč, jaz pa sem prepričan, da bo to moje leto!

Odločil sem se, da v letu 2013 ne bo na prvem mestu delo, kot je bilo že ne vem koliko let nazaj. Tokrat bodo na prioritetnem mestu stvari v katerih uživam. Res je, da tudi v delu uživam, ampak ta užitek mi vzame preveč časa in potem ni nobenega časa z druge stvari.

V letošnjem letu bom potoval, spoznaval nove ljudi, doživljal stvari o katerih sem sanjal že več let, pa ni bilo nikoli časa za njih. Več časa bom posvetil prijateljem in znancem, se zabaval,… Več se bom ukvarjal z športom. Nor sem na plezanje. Včasih sem surfal, sedaj pa bi rad poizkusil še z kajtanjem. Moj dober prijatelj kajta in me že tri leta vabi da grem z njim, pa ni nikoli časa. Razmišljam tudi o jadralnem padalstvu,….

Lepi plani! Tudi leta nazaj sem imel novoletne zaobljube – www.tomazgorec.si/novoletne-zaobljube, pa se jih večinoma nisem držal. Zavedam se, da bom za uresničitev ali ne uresničitev mojih načrtov za to leto odgovoren edino jaz. Kjer je volja je tudi pot!

Ker je bila želja po spremebi zelo velika, so se nekatere stvari že začele same od sebe odvijati v pravo smer. Že malo pred novim letom sem se odločil, da grem na potovanje v Gvatemalo in Belize. Kljub temu, da je za silvestrovanje padlo cel kup načrtov v vodo, sem se imel na silvestrovanju super, kot že dolgo ne. Novo leto sem dočakal z popolnimi neznanci, le eno punco sem prej videl dvakrat v življenju. In bilo je super! Spletla so se tudi nova prijateljstva,….

Ta vikend sem spet bil ‘turistični vodič’ po Bosni in Hercegovini. Letos je to bilo že petič.

Kako poteka tako potovanje sem napisal v prispevku Izlet v Sarajevo. Tokrat ne bom opisoval tega zadnjega potovanja, ampak bom prosil vse tiste, ki ste šli z mano v Bosno in Hercegovino, da si vzamete 10 minut časa in napišite svoje vtise. Vaše vtise bom objavil v tem prispevku.

Pa še ena lepa pesem o Sarajevu:

V marcu 2012 smo se s Tomažem podali na nekajdnevni izlet po Bosni in Hercegovini. Pred odhodom se nismo kaj dosti pripravljali na obisk te čudovite dežele, saj smo vedeli, da Tomaž dobro pozna te kraje in smo se mu poplnoma prepustili. In imeli smo prav! Tomaž je namreč izvrstno organiziral potovanje.

Med drugim smo obiskali: Sarajevo, Jahorino, Jajce, Višegrad, Banja Luko,… Potovanje mi je bilo izjemno všeč, saj je vsebovalo tako obisk mest, poučne zgodovinske in kulturne informacije , gastronomske užitke in zabavo. Veliko različnih stvari, tako da je bilo nekaj za vsakega. Bosna in Hercegovina je zelo zanimiva, saj se močno prepletata tradicionalno in moderno življenje in še vedno je čutiti veliko žalosti in močne spomine na vojno, ki je zaznamovala življenje vseh prebivalcev. Kljub temu, da o vojni ne govorimo več, je pomembno, da zgodovine ne pozabimo. To je dežela izredno prijaznih ljudi, ki so velikodušni in imajo izjemen smisel za humor.

Potovanje je bilo nepozabno in se že veselim dne, ko se bomo ponovno odpravili na pot s Tomažem.

Vesna

Tomaž, bil si zelo dober vodič. To je bilo že moje drugo potovanje v Bosno s teboj. Res sem jo doživela v vsej svoji posebnosti in naravnih znamenitostih, najbolj sem uživala v razglednih točkah. Bosna je res lepa država in ponuja veliko več kot samo slavne čevapčiče. In na poti domov še ”manjši” ovinek in večerno kopanje v morju, ne more biti lepše kot to.

Nataša

Sem Francoz, ki živi v Sloveniji. Pred potovanjem s Tomažem, sem bil že trikrat v Bosni s prijatelji: dvakrat v Sarajevu in enkrat v Banja Luki. To državo imam zelo rad. Tako sem torej mislil, da dobro poznam ta predel, a mi je Tomaž odkril nove razsežnosti, ki jih prej nisem poznal: pokrajino, mesta, turistične znamenitosti in zgodovinsko ozadje. Tudi v Sarajevu, kjer sem pred potovanjem s Tomažem, prebil že več kot en teden, me je Tomaž popeljal tako v zanimive kraje, kot tudi v male restavracije z božanskimi čevapčiči v centru Sarajeva. Njemu se lahko zahvalim, da sem okusil najboljše čevapčiče v svojem življenju. Z njim smo se popeljali po malih poteh v osrčju narave. Poučil nas je tudi o napetostih, ki so se ohranile med različnimi nacionalnostmi populacije. S Tomažem sem odkril popolnoma nov obraz Bosne in si od takrat želim izvedeti še veliko več o tej čudoviti državi.

Florent

Konec septembra nas je Tomaž povabil na izlet po Bosni in Srbiji. Imeli smo malo časa, glede na to koliko smo imeli namen videti. Staratli smo v petek zgodaj zjutraj in se vrnili pozno v nedeljo zvečer. Prvi dan je bil glavni cilj Sarajevo, v soboto Šarganska osmica, v nedeljo pa Mostar. Tomaž nam je nevsiljivo razlagal in odgovarjal na vprašanja o stvareh, ki smo si jih ogledovali. Zame je bil to eden najlepših vikendov lanskega leta. V treh dneh in prevoženih skoraj 2000km smo videli in doživeli lepe in manj lepe prizore, ki so doma na bližnjem jugu. Želim si še na jug!

Petra

Verjetno nam je vsem poznan trenutek, ko stvari preprosto lepo padejo skupaj. Tisti trenutki, ki jih ne načrtujemo, a nam za vedno ostanejo v spominu. Tak je bil naš BosnaTrip, ko sem sam poimenoval tri dni izleta po Bosni; prav tak pa je bil tudi trenutek, ko smo se vsi štirje prijatelji tudi našli med seboj. Naj bo to zgodba za naslednjič, na tem mestu pa moram napisati par dobrih, par slabih, par zanimivih besed o našem izletu. Vesel sem bil že na samem začetku, da smo štirje sploh našli skupni termin, v katerem smo bili vsi prosti. Je to mar sreča? Neverjetno je, kako težko se je včasih uskladiti med seboj. Strpali smo se v avto, katerega prtljažnik smo poprej do vrha zapolnili s prtljago – kot da bi šli za cel mesec. Z razliko od vseh ostalih izletov, ki sem jim bil priča, smo tokrat ubrali podeželsko pot in se odrekli avtocesti. Končno lahko rečem, da sem videl še nekaj sveta ob poti in samo mesta, v katerega smo bili namenjeni. Bihač, postanek, kavica, prvi okus nove države. Pusti ti vtis. Ne pozabiš. Ali je to sreča?

Nadaljevali smo, prispeli v Jajce. Malo smo se kulturno izobrazili, pogledali prostor, kjer je potekalo drugo zasedanje Avnoj-a. Slavno zgodovinsko mesto, pa čeprav nisem pristaš zgodovinskih dejstev, ne pozabiš, da si bil tam. Par minut tam preseže vrednost besed, ki smo jih o Jajcu poslušali v šoli.

Pale. Naša destinacija počitka. Sreča? Namestili smo se, postlali posteljo in se odpravili ven med ljudi. Mladi smo in tako smo se tudi obnašali. Mislim, da smo nočno življenje izkusili v vsej svoji čarobnosti. Nekaj smo spili in si med tem glasno ponavljali, da bi nam bilo še kako žal, če bi to zamudili. Noč. Jutro. Spanca je bilo bolj malo. Ni mi bilo žal. Nisem hotel zamuditi ničesar in cel dan preležati

Po obilnem (bosanskem) zajtrku smo se odpeljali v Sarajevo. Še nikoli do takrat nisem videl bob steze. Tudi sam občutek, ko človek stoji na kraju, kjer je nekoč tekla kri, da človeku zavest, kakšno srečo ima, da živi danes, tu, srečen. Kaj je sreča? Tudi o tem je bilo govora, tako ali drugače. Jahorina me ni pustila ravnodušnega. Nočno življenje me ni pustilo ravnodušnega. Preprosta turška kava v značilni turški kafani je privabila nasmeh na usta.
Druga noč je minila bolj umirjeno. Poznalo se je, da smo videli ogromno. Priznam, da sem bil utrujen. Nisem bil edini. Tudi naslednji – zadnji dan ni bil nič bolj umirjen -> muzej na Neretvi. Prizor iz učbenikov pred leti nam je bil danes tik pred očmi in ostal na slikah na spominski kartici telefona

Od tam naprej je šlo vse z bliskovito hitrostjo. Mostar. Neverjetno mesto. Popolnoma drugačno. Prijetno. Nabito s čustvi. Z lepo pokrajino. Neverjetno. Hrana. Čevapi. Itak. Pravi Tomaž “da so najboljši” – zdaj lahko to rečem tudi sam. Najboljši. Ne vem, kako se reče gostilni. Vem, da se začne na črko S. Bo Tomaž povedal. Vsem tistim, ki boste šli naslednjič z njim. Če bo prosto mesto, se bom pridružil. Z veseljem

P.s. nikar ne pozabite na mandarine,.. pa na kajmak,.. pa na kepanje, če bo kaj snega,.. počnite vse, kar vas veseli, kjer vas veseli in s komer vas veseli. Ja, to je sreča

Andrej

Sam lahko povem, da mi je Tomaž že večkrat omenil Bosno in Hercegovino kot enkratno destinacijo za potovanje in zabavo. Zato nisem veliko razmišljal, ko smo se pogovarjali o 3 dnevnem izletu po Bosni, v družbi Tomaža, ki zelo dobro pozna kraje, zgodbe, zgodovino, predvsem pa tudi lokacije za dobro pijačo in jedačo – zelo pomembna zadeva Zato lahko brez slabe vesti priporočam ogled krajev kot so Sarajevo, Pale, Jahorina, Neretva, Mostar, Međugurje, Jajce, Drvar in še… – brez Tomaža, pa ne bo enako! Meni je bilo potovanje zelo všeč, veliko novega sem videl, zvedel, poskusil in vse to zelo poceni – 3 dni (prevoz, hrana, spominki, pijača, vstopnine ipd manj kot 100 eur)

Matej

Caubejba. Ej od petka do nedelje (14 – 16. 12) greva s kolegom Tomažem (Tomaža poznam iz enega seminarja) na en krajši trip u Bosno! Tomaž jo zlo dobr pozna, tako da bo on naš vodnik in voznik. Po prejetem Matejevem sporočilu sem se brez pomisleka odločila, da grem. Sicer smo datum prestavili za en dan naprej, da je šel z nami še Andrej. Prvo vprašanje, ki se mi je porajalo v mislih..kako bomo funkcionirali ena punca : trije fantje. A lahko rečem, da so bili okrog mene to največji sončki.
Prvič v življenju sem šla na tako južni Balkan. Pričakovanja dan pred odhodom so bila pisana, vendar ne tako kot vtisi, ki sem jih doživela skozi naše “raziskovanje”. Pot nas je vodila daleč od avtoceste, vabila nas je cesta med vasmi in mesti. Doživeli smo pristno Balkansko pot/pokrajino. Prva kavica je bila nekje opoldne v Bihaču, kjer smo ugotovili, da so cene neprimerno manjše od slovenskih. Naslednja postaja je bila v Jajcu. Tam sem dobila občutek povezanosti z našimi južnimi “sosedi”. Zelo nas povezuje zgodovina, katera je bila tudi grenka. Tito, pionirčki..škoda, da jaz tega v svojih otroških letih nisem doživela.
V Sarajevo smo prispeli v večernih urah, ko so se prižgale mestne luči in z njimi zapolnile vzpetine ob mestu, katere smo opazovali z odprtimi usti in izrekali skromno besedo: vau… res je bilo čarobno. Priznam utrujeni smo prispeli v Pale. Vendar mi se ne damo. Odpravili smo se, da spoznamo nočno življenje. Ja tu lahko naredim le tri pikice… bilo je lepo pa mičkeno megleno…
Jutro z glavobolom smo si izboljšali z odličnim zajtrkom (Mučkalica in Bakedeggs + palačinke z nutelo) in z obujenjem spominov na preteklo noč. Z avtom smo se povzpeli na Jahorino, smučišče s fantastičnim razgledom. Pot nas je vodila na zapuščeno Bob stezo (za katero sicer ne vem točno kje je) tako je, ko del poti predremaš. Ja in kepali smo se! Mimogrede naredili smo tudi dva snežaka.
Baščaršija. To je bil kraj, kjer se je za mene čas ustavil. Ta del mesta ohranja tradicijo, posel in smisel življenja. Je trgovsko središče in srce Sarajeva. Sredi mesta je vodnjak, katerega legenda govori, da če piješ vodo iz njega se še vrneš v te kraje. Tvegam in pijem. Čarobno. Ustavili smo se tudi pred mošejo, kjer smo občudovali naše vrstnike, kako pripadni so svoji veri. Mistično… Seveda jedli smo najboljši burek vseh časov, pili pravo bosansko kavo iz unikatno kovanih bakrenih džezvic in padli v globok klepet. Tomaž je točno vedel, kako čim bolj približati nam “nevednežem” njihovo kulturo in nasploh duha Bosne.
Tretji dan smo se zavedli, da je to naš zadnji v Bosni. Zato smo se vstali zgodaj in po spet odličnem zajtrku pomahali Sarajevu v slovo, s tihim upanjem, da se še vrnemo. Pot nas je vodila proti reki Neretvi. Ogledali smo si vojni muzej iz bitke na Neretvi. Čudno, prav tam sem doživela največ čustev pa lahko povem najmanj… nekako težko je sprejeti tako grenko zgodovino. Pot smo nadaljevali naprej po veličastni pokrajini, ki se je dvigovala visoko proti nebu, tik ob turkizno zeleni reki Neretvi, kjer smo si privoščili domače mandarine, vse do naslednje zadane točke.
Moj najlepši kraj v Bosni? Naslednja postojanka Mostar! Tako pravljičnega mesta še nisem videla. Sivina v stavbah in na tleh daje občutek spokojnosti. Vendar kljub temu opazim živahnost ozkih ulic s trgovinicami, gostilnami in ljudmi, ki se znajo nasmehniti, ne glede na grenko preteklost, ki jo bereš v njihovih očeh in obraznih gubicah. Tam bi ostala kar cel teden in raziskala vsak kotiček ulic in kulturo njihovega življenja. Ustavili smo se v eni najboljših gostiln, ker smo še zadnjič jedli čevapčiče in kajmak. Za sladico pa smo preizkusili baklavo – katere okus še zdaj ne morem pozabiti. To bom pogrešala. Žal smo po hitrih nakupih in še zadnjih pogledih na mestece morali Mostar zapustiti. Na hitro smo si ogledali še romarski kraj Medžigorje. Ob pogledu na uro in zemljevid so se naši obrazki začeli popačeno smejati. Mi smo na najbolj južni točki.. kje je še dolenjska? Zato smo pot proti domu ubrali kar po avtocesti, ki pa je minila neverjetno hitro.
Strnjeni vtisi… gostoljubje, odlična-poceni hrana, čudovita pokrajina, skrivnostnost, iskrivost v očeh domačinov, grenka zgodovina, fantastični razgledi in seveda odlična družba.
To je dežela, ki govori v svojem jeziku in ga razume le tisti, ki mu prisluhne s srcem.

Anita

Ta teden sem bil na predstavitvi knjige Popotnik, ki jo je napisal Zvone Šeruga.

Prvo Zvonetovo knjigo z naslovom Potovanje k ljudem sem prebral, ko sem bil star 19 let. Odlična knjiga! Lahko rečem, da je Zvone eden od sokrivcev, da so me začela zanimati potovanja.

Tudi njegova druga knjiga z naslovom Drugačne zvezde je odlična. Skoraj se bi upal staviti, da tisti, ki jo bo prebral, ga bodo začela zanimati potovanja.

Ko bereš Zvonetove knjige, si predstavljaš, kot da bi bil z Zvonetom skupaj na potovanju in da vse skupaj opazuješ in ne bereš.

Na predstavitvi sem kupil njegovo novo knjigo. Ko sem jo doma malo prelistal, sem videl, da je to odlična knjiga. Na 384 straneh je veliko lepih fotografij. Tudi teksta je veliko, saj je napisan z majhno velikostjo pisave, kar me zelo veseli.

Knjige še nisem začel brati. Ta užitek ‘šparam’ za novoletne praznike, ko bo zunaj mrzlo jaz pa bom na toplem užival v branju te odlične knjige.

Razmišljam, da bi se februarja odpravil na potovanje v Gvatemalo in Belize. Tokrat nebi šel v lastni režiji, ampak bi šel z popotniško turistično agencijo Char.

Cena za to potovanje je ugodna. Za 19 dnevno (en dan so podaljšali) potovanje boste agenciji odšteli 1790 evrov. Za seboj pa potrebujete še okoli 300 evrov. Odhod je 8. februarja 2013.

V petek sem se dobil z Tomotom, ki bo vodil to potovanje. Dobil sem vtis, da o teh dveh deželah ve zelo veliko in da se bo maksimalno potrudil, da se bomo udeleženci potovanja imeli kar se da dobro.

Gvatemala je zanimiva dežela. Že par krat je bila na seznamu mojih destinacij, vendar nekako ni prišla na vrsto. V Gvatemali se predvsem veselim majevskih piramid sredi džungle, vulkanov, jezer in živali. V Belizeju pa komaj čakam, da se uležem pod palmo na sanjsko plažo.

Ali se bom udeležil tega potovanja v Gvatemalo in Belize še nisem 100%, ker še ne vem kako bo z enim službenim obveznostimi. Tomo ima zaenkrat 6 potrjenih prijav, 4 pa so še pod vprašajem. Prostora je še za ene pet ljudi, odhod pa je potrjen!

Program potovanja najdete na www.char-potovanje.com/gvatemala-belize.