Nudimo ti priložnost, da greš na zanimivo potovanje popolnoma brezplačno

Če si oseba, ki ima rada potovanja, potem si res moraš tole prebrati do konca.

V podjetju kjer delam (Gorec d.o.o.), pripravljamo nov zanimiv projekt, kjer bomo nekaj osebam ponudili možnost, da gredo na zanimiva potovanja popolnoma brezplačno.

Projekt, ki ga pripravljamo se bo imenoval 20.000 kilometrov z avtom po Evropi.

Namen omenjenega projekta je delo na projektih, kot so I Love Journeys in ostalih projektih, ki so povezani s potovanji in internetom.

Na 20.000 kilometrov dolgo potovanje z avtom se bom odpravil jaz (Tomaž Gorec), v več etapah, ki bodo trajale od 9 do 25 dni.

Na vsako etapo bom s sabo vzel eno osebo, za katero bo to potovanje popolnoma brezplačno. To, da nekomu omogočimo, da gre brezplačno na tako potovanje z mano, nas v podjetju ne stane skoraj nič, vendar je to za naše podjetje zelo dobra promocija.

Potovanje po Evropi

 

Točen plan destinacij še ni določen. Zagotovo bo kar nekaj časa namenjeno hrvaški obali, ker mislim delati en podoben projekt kot sem ga v zadnjem času delal za otok Krk. Skoraj zagotovo se bo šlo do Portugalske na zahodu in Estonije na severu. Za projekt smo že odprli Facebook stran, ki jo najdeš na www.facebook.com/20000-kilometrov-z-avtom-po-Evropi-219042455104739. Tvojega všečka strani bom zelo vesel!

Za eno etapo sem že dobil sopotnika. Včeraj sem namreč Anji Baš povedal za ta projekt in je rekla, da gre zraven vsaj na eno etapo. Anja je glasbenica, ki bo letos nastopila na EMI. Če ji uspe zmagati, bo verjetno preklicala tole rezervacijo, ker sem prepričan, da če zmagaš na EMI, to potem prinese zelo veliko dela. Vseeno pa trdno držim pesti, da zmaga! Z Anjo sva bila skupaj že v Bosni in je super sopotnica. Kako sva se imela si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/jahorinska-pravljica.

Oseba, ki bo šla z mano se bo veliko naučila

Ta naša ponudba je še zlasti primerna za tiste osebe, ki jih zanima podjetništvo, internet in potovanja. Prepričan sem, da bo oseba, ki bo šla z mano, od mene dobila zelo veliko koristnih informacij, ki ji bodo kasneje v življenju prišle še kako prav.

To, da se da od mene veliko naučiti, vam lahko potrdita moji zadnji dve sopotnici Sanja in Anja. Kaj pravi Sanja, si lahko prebereš na www.zasluzek.org/zaposlitev. Še bolj pa je najino druženje izkoristila Anja. Kaj vse koristnega se je naučila, si lahko prebereš v njenem prispevku na www.zasluzek.org/mentorstvo-anja-bas.

Te zanima naša ponudba?

Če te zanima naša ponudba, izpolni spodnji obrazec.

Ker je tole res dobra ponudba z naše strani, pričakujemo, da bomo dobili kar veliko prijav. Žal lahko izberemo samo okoli pet oseb. Če hočeš tole priložnost dobiti ravno ti, se potrudi in nam v spodnjem obrazcu, kjer te sprašujemo zakaj naj izberemo ravno tebe, napiši čim več dobrih argumentov.

Ime in priimek

Email naslov

Telefonska številka

Iz katerega kraja prihajate

Izobrazba

Starost

Napiši nekaj stavkov o sebi

Zakaj se prijavljaš na tole našo ponudbo?

Zakaj naj izberemo ravno tebe?

Please leave this field empty.

Od osebe, ki se bo prijavila na našo ponudbo pričakujemo, da je prijazna in pozitivna oseba, ki se ne pritožuje nad vsako malenkostjo.

 

Nesmrtnost Nikole Tesle

Velikokrat sem vpeta v vsakodnevne dogodke in projekte in pozabim na najbolj preproste stvari, ki so del mojega življenja in o katerih dejansko bolj malo vem. Pa ne zato, ker me ne bi zanimale ampak ker, ko enkrat imamo nekaj na voljo pozabimo kako je bilo, ko tega nis(m)o imeli. S tem se ne ukvarjamo več, ker se nam preprosto ni treba. Ni se nam treba ampak je pa zelo pomembno, da se govori o zgodovini, o inovatorjih in njihovih izumih, ki nam dnevno lepšajo življenje. Od njih se lahko veliko naučimo, čeprav so živeli v t.i. drugih časih. 

Ko sem se nekaj dni nazaj, na poti do otoka Pag, ustavila v muzeju oziroma spominskemu centru v vasi z imenom Smiljan, ki je locirana v kraju Gospić, sem se ponovno spomnila na vse naše ?vsakodnevne privilegije?, ki jih prababice in dedki niso bili deležni. Nekdo se je boril za to kar danes imamo, nekdo je za to, da danes lahko prižgemo luč delal brez prestanka in se žrtvoval, nekdo je živel samo za to, da je služil človeštvu. Ni gledal nase, ampak na druge, ker če bi, verjetno ne bi toliko dosegel. Ni ga zanimal denar in ni pričakoval hvale od drugih. Zanimal ga je cilj. On je tisti, ki je rekel, da mu ni nikoli spodletelo, ker je “samo” našel deset tisoč poti, ki niso bile prave. Ta nekdo je Nikola Tesla. Inženir, genij, izumitelj, ki je, med drugim, odkril izmenični tok. Naprave kot so mikrovalovna pečica, sistem daljinskega upravljanja, radar, transformatorji in podobno temeljijo na njegovih izumih. Zato je pomembno, da spoznamo njegovo zgodbo, obiščemo muzej ter si vzamemo čas in širimo znanje o njem, ki nam je dal tako veliko.

Beri naprej

Provansa z avtodomom in majhnima otrokoma

Živjo.

Ime mi je Petra. Sem mamica 2 majhnih otrok, Eme in Filipa. Moja velika ljubezen so potovanja. Rada spoznavam nove in zanimive ljudi, kulturo in sem velika gurmanka. Verjetno podzavestno prenašam svojo strast do potovanj tudi na otroka, ne kompliciram, in bi šla z njima povsod.

Pri nas je tako, jaz predlagam kam bi šli (glede nato, da imam 1000 želja kaj bi še rada videla), sestavim okviren plan in zberem koordinate, kadar potujemo z avtodomom. Tako je po navadi. Toda tokrat je planiranje dopusta padlo na moža, ker sem sama čisto “not padla” v svoj novo nastajajoči online posel. Ok, saj sem pogledala kam gremo in si prebrala kaj bomo videli, ampak glavnino je naredil mož Marko.

Potovanje - Provansa

Šli naj bi v nedeljo okrog 16 ure. Avtodom smo rentali, že drugič pri enem stricu, ki je hmm, recimo temu zeeeeloooo na “izi” in naj bi bil avtodom pripravljen okrog 14 ure. Boom, prvo presenečenje, seveda ni bil, ker ga je stric oddal čez vikend in mu ga niso pripeljali nazaj do dogovorjene ure. Ok, ni kaj, gremo pač kasneje in šli smo ob 22.40 uri na pot proti Provansi. Plan smo imeli do postajališča v Cremoni ? Italija, kar precej km pred francosko mejo. Tja smo prispeli ob 3.30 uri, BRAVO možek!

Zjutraj sta otroka malce dlje pospala, kar nama je prišlo zelo prav. Tam smo pojedli zajtrk, zrihtali avtodom in šli na pot proti Monte Carlu. Peljali smo se po italijanski avtocesti do francoske meje, kjer smo se malo pred mejo ustavili na čudovitem parkirišču ob avtocesti in pripravili kosilo. Slike povedo več kot 1000 besed.

Beri naprej

Še vedno se da!

Te dni veliko razmišljam o dobrodelnosti in ozadju vseh dobrodelnih prireditev v Sloveniji, ki jih ni malo.

Sem tik pred startom dobrodelnega teka čez Slovenijo, katerega častni pokrovitelj je predsednik RS, g. Borut Pahor, in po glavi mi roji marsikaj. Vprašanja, kaj je šlo narobe, da je potrebnih toliko in toliko tovrstnih dejanj in prireditev, zakaj država ne more in ne zmore sama poskrbeti za vse te ljudi, in še kaj.

Oziram se nazaj, na začetek, na idejo, iz katere se je rodil ta dobrodelni projekt. Šest mesecev trdih in napornih treningov, organizacije in pošiljanja prošenj za donacije, pogovorov z mediji in nešteto ur, ki jih je celotna ekipa širokosrčno vložila v to zgodbo. Zavem se, kako majhen in nebogljen je posameznik in kakšna je moč povezovanja.

Ultramaratonec Ambrož Jakop

Ultramaratonec Ambrož Jakop

Živimo v svetu, ki je hiter, za marsikoga prehiter, v svetu razdruževanja in grabežljivosti, v času, ko je tovarištvo skoraj izumrlo. Toda vera nas žene naprej, vera, da nas je dovolj, dovolj enako mislečih, dovolj, da bo projekt uspešen in bo dosegel svoj namen: peljati otroke s posebnimi potrebami za nekaj dni na morje.

Sedaj, ko je projekt v veliki meri pri koncu, ko se ima zgoditi le še glavno dejanje, v treh dneh preteči Slovenijo od Hodoša do Sečovelj in zbrati še nekaj sredstev, s ponosom gledam nazaj. Ponosen sem, da imam ob sebi ljudi, ki verjamejo, da se še vedno da, da še premoremo empatijo, da smo še pripravljeni pomagati, da potrebujemo le, da nas nekdo malce “porine”.

Ta trenutek vas, bralce, nagovarjam, da nam potrdite našo vero in si vzamete minuto ali dve časa in na spodnji TRR nakažete kak evro, da na morje popeljemo čim večje število otrok s posebnimi potrebami iz dnevnih oddelkov CUDV Dolfke Boštjančič na Igu. Verjemite tudi vi, da se še vedno da!

Če članek samo preberete in všečkate, otroci ne bodo šli na morje – naredite ta korak in nam dokažite, da smo skupaj močni, da jih lahko skupaj popeljemo na morje!

 

Več o projektu SLO diagonala 2016 na uradni strani projekta: www.dobrodelnitek.si

 

Ultramaratonec Ambrož Jakop

 

Če nimaš dovolj denarja, greš preprosto štopati

Včasih je težko začeti. Tokrat je bilo še težje. Po smrti mojega najboljšega prijatelja, sem v Sloveniji preživela celi dve leti, kar je  tudi moj rekord . V zadnjih  desetih letih sem namreč  potovala in delala vse povsod po svetu.

Prevec časa sem preživela  doma in se tako brez se zavedati  navadila na male običaje, te pa je vsako leto težje zapustiti: branje popotniških knjig, gledanje dokumentarnih filmov, pogled  skozi isto okno v iste stavbe, spanje na isti postelji vsako noč, sprehodi po mestu z istimi ljudmi, znojenje v isti telovadnici, obiskovanje iste trgovine in kupovanje istih  izdelkov za pripravo obrokov vsak dan, videti svojo družino vsakič,  ko si zaželiš  in sanjati kdaj bo zopet prišel čas za potovanje.

Anja Humar

Anja Humar

In ta trenutek je nenadoma prišel. Tako sem iz enega dneva na drugega zamenjala življenje. Iz “normalnega”  v popotniškega.  V začetku mi ni bilo lahko,  po korakih sem se zopet privajala  in poskušala zgraditi most ki te popelje v nomadsko življenje, katero mi  je bilo poprej tako naravno.  Moja cona udobja je bila omejena. Varnostna meja je bila zgrajena v Sloveniji in  težko jo je  bilo preskočiti   in se udobno počutiti v neznanem  okolju.

Toda ravno  v tem neznanem in nesigurnem prostoru, se začnejo dogajati  čudeži. Ko si upamo zapustiti udobje in predvidljivost, (do tega verjetno ne bi prišlo ,če bi ostala v varnem  domu).

Tako  sem se odločila zopet obiskati nekaj delov Južne Amerike. Nisem imela začrtane poti, vendar sem si želela leteti v Argentino v Buenos Aires,(saj so karte najcenejše) še večji razlog pa obiskati družbo  in sodelavce, saj sem pred 3 leti tam tudi delala.

Mislila sem si ,da bi bilo lažje začeti pot v znanem okolju, namesto tega, pa sem  se kljub vsemu počutila izgubljeno.

Ves naložen ogromen nahrbtnik, nato se letošnja nova pridobitev- kite platno (nahrbtnik, ki je le za kakšen decimeter manjši od navadnega) in deska. Motilo me je imeti umazane obleke, ne spati v moji postelji , ne imeti doma, morala sem govoriti z neznanci, se in jih fotografirati, skratka vse, kar mi je bilo  všeč na potovanjih  mi je sedaj predstavljalo napor.

Beri naprej

8 nasvetov kako do dobre fotografije

Na potovanju uživate skupaj s svojimi najdražjimi. Fotografirate priljubljene plaže in druge osupljive prizore narave. Ovekovečiti želite svetovna čudesa in vam pomembne trenutke, da bi vam za vedno ostali v čim boljšem spominu. Doma nato pregledujete svoje fotografije, vendar razočarani ugotovite, da ne izražajo dovolj tistega, kar ste vi videli in doživeli. Fotografski nasveti, ki sledijo, vam bodo pomagali izboljšati vaše najlepše spomine.

8 nasvetov kako do dobre fotografije

8 nasvetov kako do dobre fotografije

 

  1. Pustite odvečno opremo doma

Preden se podate na pot dobro premislite kaj boste vzeli s seboj. Odvečna oprema, ki jo ves čas nosite s seboj otežuje fotografiranje in vas lahko na trenutke celo odvrne od njega. Pazite pa, da bo vaš objektiv dovolj vsestranski, da boste lahko fotografirali različne situacije. Najboljša in za večino ljudi najugodnejša izbira je objektiv goriščne razdalje 18mm – 200mm.

 

  1. Naredite raziskavo

Preden odpotujete se pozanimajte kam potujete, kakšna je kultura v tej državi, kaj je sprejemljivo in kaj ni. To je še posebej pomembno, če potujete v države katerih kulture ne poznate.

Beri naprej

Prvič v London – najin štiridnevni izlet v London

 

Ideja za izlet v London se nama je porodila, ko sva nekega dne v novembru opazila ponudbo za izjemno ugoden letalski prevoz v to angleško prestolnico. Za povratni let iz Brnika sva odštela skupaj vsega 65 EUR. Zakaj pa ne, sva se vprašala. Nisva še bila v Londonu, tako ugodne ponudbe pa tudi ni vsak dan.

Letalske karte in prevoz

Izvedla sva nakup letalskih kart, oziroma t.i. voucherja. Kljub temu, da je danes precej enostavno priti na bližnja mednarodna letališča, nama je let iz Brnika seveda ustrezal. Ena skrb manj, obenem pa tudi manjši strošek povezan s prihodom na letališče. Kot rečeno sva za voucher porabila 65 EUR. Ob rezervaciji sva plačala še dodatek 8 EUR, ker sva si sama izbrala ustreznejše sedeže na letalu. Ponudnik najinega leta je bila družba Wizzair, ki v Londonu pristaja na nekoliko oddaljenem letališču Luton. Zato sva potrebovala poiskati ustrezen prevoz iz letališča do mesta. Kot najboljšo opcijo sva našla Easybus. Karte sva predhodno rezervirala in plačala na spletu, ter si tako zagotovila sedež in boljšo ceno. Kljub temu, da je potrebno opraviti rezervacijo na določen čas, pa je možen tudi vstop na avtobus, ki pelje do ene ure prej ali ene pozneje. Seveda pod pogojem, da avtobus ni zaseden. Cene prevozov so različne glede na uro odhoda, zato je dobro preveriti tudi cene v ustreznem časovnem okviru. Midva sva za plačilo vključno s povratno vožnjo odštela 25 EUR. Za zaključek je bilo potrebno poiskati še ustrezen prevoz na brniško letališče. Najenostavnejša rešitev se je zdela prevoz z lastnim vozilom, vendar pa bi bilo za parkiranje na zunanjem parkirišču pred letališčem za najino obdobje potrebno odšteti več kot 40 EUR. Z nekaj iskanja sva odkrila parkirišče Adrie Airways, ki je v neposredni bližini, cena parkiranja za celoten najin termin pa je bila 16,60 EUR.Nastanitev v Londonu

Kot običajno sva jo tudi tokrat poiskala s pomočjo portala Airbnb, ki se nama izmed vseh opcij najbolj dopade. Vsi popotniki, ki še nimate svojega računa, lahko le tega registrirate brezplačno, s klikom na to povezavo pa prejmete še dodatnih 18 EUR dobroimetja ob prvi rezervaciji.

Z iskanjem nastanitve sva pričela precej pozno, šele proti koncu decembra. Tako je bila večina najprivlačnejših stanovanj za najin termin že oddanih. Ostala nama je izbira med še neoddanimi ter novo prijavljenimi. K sreči je London tako velik, da se nova ponudba na Airbnb portal dodaja dnevno. Ker so imela neoddane nastanitve za to določen razlog, naj si bo to (pre)visoka cena, neugodna lokacija ali pa slabe ocene preteklih obiskovalcev, sva se odločila za drugo možnost.

Našla sva zasebno sobo z zajtrkom oziroma t.i. BB – Bed & Breakfast. Torej manjša dvoposteljna soba s tušem in toaleto, kar je pa tudi vse, kar sva potrebovala. Tudi sicer preprost zajtrk nama je prišel zelo prav, saj je bila tako ena skrb manj. Soba se je nahajala na odlični lokaciji v predelu Victoria. V bližini je bila tako avtobusna postaja, kot tudi postaja podzemne železnice. Do nekaterih znamenitosti, npr. Buckinghamske palače, pa se je bilo moč sprehoditi celo peš. Za tridnevno nočitev sva odštela celo nekaj manj kot 200 EUR, kar je za London vsekakor ugodno.

Beri naprej

Na treking v indijsko Himalajo

Veliko ljubiteljev gora, pohodništva in alpinizma sanja, da bi nekoč okusili delček mogočne Himalaje. Tudi jaz sem bila med njimi, glede na to, da so gore in narava moja velika ljubezen. In kljub temu, da sem že nekaj krat doživela le majhen delček te opojne gorske verige, o njej še vedno sanjam, kot sanja zaljubljena ženska o moškemu iz drugega kontinenta, ki ga želi ponovno videti in čutiti.

Pričelo se je nekako takole. Po tem, ko sem preživela nekaj mesečno vlogo pomočnice vzgojiteljice v enemu izmed indijskih vrtcev, sem se podala na okrog po deželi tisočerih obrazov. Po vseh možnih prigodah in nezgodah, sem se na koncu mojega potepanja le prvič v življenju znašla v objemu Himalaje, kamor se vračam, kadar je to možno.

S sopotnico sva pristale v manjši vasici imenovani Kasol v Himachal Pradeshu. Ona je tja zavila z namenom, da se odklopi na festivalu elektronske glasbe, jaz da najdem sopotnike in se zagrizem na višje. Obema je plan uspel. Za njo preplesani dnevi in noči, zame pa ogrevanje s plesom, kateremu je sledila nepozabna izkušnja divjine in mogočne kreacije mame narave.

Indijska Himalaja

Pristno otroštvo brez tablic in težav s komunikacijo

V gorskih vaseh popotnik doživi veliko bolj umirjeno Indijo kot sicer. Ljudje tam so bolj spokojni in miroljubni. Nihče te ne vleče za rokav za namenom, da bi mu nekaj dal, ampak te ljubeznivo pocukajo v njihovo hišico na čaj. Pred vaško šolo se ne vrsti kolona avtomobilov in staršev, ki se prelevijo v taksiste ter svoje otroke prevažajo od vrat do vrat. Nasmejani in igrivi obrazi se po gozdnih poteh podajo do svojih domov peš, tudi uro in pol hoda, če je potrebno. Med potjo se zabavajo in živijo otroški duh, kar je veliko otrokom zaradi skrbi in ugleda staršev na našem delu sveta odvzeto.

Beri naprej

Moja Facebook stran :)

Za ogled priporočam

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Oceni tole stran