Archive for Julij, 2008
Tanzanja – Moje prvo potovanje v Afriko
V Tanzaniji sem bil davnega leta 2001. Slikc tokrat ne bo, ker takrat še ni bilo digitalnih fotoaparatov. Oziroma so bili, ampak zelo dragi. Imam sicer nekaj zelo lepih posnetkov narejenih na dia filmu. Nekaj diasov sem skeniral, vendar je kvaliteta tako slaba, da ni za objavo.
Tanzanija, moje četrto večje potovanje, ter prvo v Afriko. Ko sem se odločal v katero afriško državo bi šel, sem razmišljal še o Botswani, Namibiji in Keniji. Za Tanzanijo pa sem sem se odločil predvsem za to, ker sem si že dolgo časa želel iti na najvišjo goro Afrike, mount Kilimanjaro.
Dino Merlin – Na koncertu v Sarajevu
Zgodil se mi je še en dogodek, ki ga zagotovo ne bom pozabil nikoli v življenju. Bil sem na koncertu Dina Merlina. Ampak to ne kar na enem koncertu. Bil sem na koncertu v Sarajevu na stadionu Koševo. Na Koševu sem bil že dve leti nazaj na koncertu mojega najlubšega benda – Bijelo Dugme.
In zakaj je zame ta dogodek tako pomemben? Zato ker imam rad Bosno, Sarajevo,… pesmi, ki jih poje Dino Merlin so mi všeč,…. Všeč so mi ‘sarajlije’, še bolj ‘sarajke’ 
Vzdušje na koncertu je bilo super. Bilo so stari in mladi. Najbrž najstarejše je bila gospa zravne mene. Povedala mi je, da ima 82 let. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Naj omenim še prijazne redarje, ki niso tam samo zato, da se delajo frajerje,… kot pri nas.
Kadar sem v Sarajevu, se vedno spomnim sarajevčanke Belme, s katero sva imela leta 1992 kratko poletno romanco na Pagu. V Sarajevu se je ravno začela vojna, ona pa je kot begunka bila pri sestrični Almi v Zagrebu. Starši od Alme (oba sta zobozdravnika) imajo na Pagu vikend in ravno v istem času smo bili skupaj na morju. Jaz otročji in neumen kot sem bil, sem ji govoril neka moja takratna prepričanja o Bosancih, muslimanih,… V glavnem naredil sem ji veliko krivico. Kot, da ji že ni bilo dovolj hudo, da je morala zapustiti dom in skrbeti kaj bo z starši ki so ostali v Sarajevu, sem ji moral še jaz dodatno greniti življenje.
Že dolgo časa vem, da sem ji dolžan opravičilo. Ker nimam stika z njo, menda sedaj živi v Ameriki, sem opravičilo preko sms-ja poslal njeni sestrični Almi.
Dino Merlin, vidimo se zopet čez štiri leta na Koševu!
Hujšanje, dieta, debelost in zdrava prehrana
Tako kot veliko Slovencev imam tudi jaz težave kot so debelost, (ne) zdrava prehrana, hujšanje,….
Vsako leto pridobim kakšno kilco in potem grem na dieto in hujšanje. Vedno z bolj malo uspeha. Oziroma, če nebi imel teh občasnih diet in hujšanja, bi lahko imel še kakšno kilco več.
Hujšanje je naporna in težka stvar. Vsaj za tiste, ki radi veliko jemo. In zdaj imam spet eno posebno dieto za hujšanje. Mislim, da bi lahko bil te dieti kos, da se ne bom prevečkrat pregrešil. Pri sestavljanju diete vedno gledam, da je prehrana zdrava. In ta moja dieta mislim, da je več kot zdrava prehrana.
Včeraj sem se vrnil iz Bosne. Ob poti domov sem kupil Vlašićki in Travnićki sir. To je zelo znan ovčji sir, ki ga imam zelo rad. Sir delajo pastirji na planini Vlašić. Mislim, da je sir narejen po starih receptih, brez kakšnih konzervansov in ostalega sranja, ki nam uničuje zdravje. Pa tudi ovce, ki se pasejo na planini, najbrž dajo bolj kvalitetno mleko, kot naše krave, zaprte in stisnejene v hlevih in hranjenje z umetno hrano.
Moj jedilnik sestavlja majhen kos kruha (po možnosti domačega od Grmovškove Marte), domači paradižnik, kumare, paprika in čebula (vse to pridela mama na vrtu), ter sir. Ta hrana je lahka, ne preveč kalorična in zelo zdrava.
Če bo moja dieta in hujšanje prineslo kakšne rezultate tudi na kilah sporočim naknadno.
Ste že slišali za hujšanje z obliži? Mislite da deluje?
Delnice Krke
Bodo delnice še padale? Gre lahko delnica krke že nižje kot je?
Pred približno dvema letoma sem se tudi jaz začel malo ukvarjati z delnicami. Takrat so bili donosi odlični, padcev skoraj nismo poznali,…. Čeprav se držim pregovora ‘Nema hleba bez motike’ sem tudi jaz šel v to. Sprva previdno in z malo denarja. In ker je ves čas vse skupaj samo rastlo in rastlo sem postal pohlepen in začel razmišljati koliko bi zaslužil, če bi imel več denarja v delnicah. Celo v kreditu sem razmišljal in ga potem tudi vzel,……. ampak to je že druga zgodba o kateri bom pisal drugič.
V tem trenutku sem z mojim naložbami v delnice in sklade kar v lepem minusu. Večina mojih prijateljev, ki so z delnicam izgubili še več kot jaz, pravijo da za delnice nočejo slišati nikoli več. Jaz pa mislim, da zdaj ko sem se nekaj naučil je škoda, da bi vse opustil. Največ se naučimo ravno iz slabih izkušenj!
Jaz sem delnice kupoval takrat ko so jih vsi. Jih je pač treba kupovati takrat ko jih vsi prodajajo. In mislim da je sedaj čas za kupovanje. Ker sem dobil nekaj denarja od stanovanjskega varčevanja sem si naredil načrt kupovanja delnic krke. Kupoval bom le delnice krke, ker se mi zdi najmanj tvegano. Ker ne vlagam velike denarje, ne razmišljam o razpršitvi.
Moj načrt kupovanja delnic krke:
- Če bo delnica krke padla na tečaj 85 evrov ali manj bom kupil delnice krke v vrednosti 2000 ???
- Če bo delnica krke padla na tečaj 80 evrov ali manj bom dokupil delnice krke v vrednosti 3000 ??
- Če bo delnica krke padla na tečaj 75 evrov ali manj bom dokupil delnice krke v vrednosti 4000 ?
- Če bo delnica krke padla na tečaj 70 evrov ali manj bom dokupil delnice krke v vrednosti 5000 ?
Vsak kometar na moj nakupni načrt je zelo dobrodošel!
Most na Drini
Pred kratkim sem prebral knjigo Most na Drini. Knjigo je napisal Nobelov nagrajenec Ivo Andrić.
Zgodba se začne pred skoraj 500-timi leti v mestecu ob reki Drini na meji med Bosno in Srbijo. Takrat so bili te kraji pod turško vladavino. Takrat so turki nasilno ugrabljali dečke stare od 10 do 15 let in jih vodili v Turčijo, kjer so jih prevzgojili v janičarje. Med njimi je bil tudi deček iz vasi Sokolovići, ki so mu kasneje dali ime Mehmed paša Sokolović. Mehmed paša Sokololović se je kasneje povzpel do turškega generala in velikega vezirja turškega cesarstva.
Na stara leta se je hotel prikloniti svojemu rojstnemu kraju in se je odločil, da bo na svoje stroške izgradil veliki kamniti most. Danes most velja za veliko kulturno znamenitost in je uvrščen v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO.
V Višegradu sem že bil pred dvema letoma. Most je res prava mojstrovina. Spomnim se kako smo z Mirkotom in še enim domačinom, na terasi hotela pili pivo in v mraku občudovali osvetljen most.
Sedaj, ko sem prebral knjigo si želim čimprej spet iti v Višegrad. Sedaj poznam zgodbe, ki so se dogajale okoli tega mostu. želim si sesti na vrata (tako so vedno rekli domačini sredini mostu) in se v mislih spomniti na zgodbe, ki so se dogagajale okoli mostu.
Knjiga Most na Drini je bila prijetno in poučno branje. Prepričan sem da sem sedaj, ko sem jo prebral veliko bogatejši v glavi in srcu. Kaj mislim s tem ne znam napisati. Preberite jo tudi vi, pa boste vedeli kaj sem mislil.
Indonezija – Ena boljših destinacij
Indonezija je ena najboljših destinacij kar si jih človek lahko zamisli. Rajske plaže, prijazni ljudje (predvsem v muslimanskih delih države), ognjeniki, templji, jezera, živali, kultura,… Pa še izredno poceni je vse skupaj. Največji strošek predstavlja letalska karta, ki pa se jo da z malo sreče dobiti dokaj ugodno.
Indonezija je bila moj cilj dvakrat. Prvič leta 2000 in drugič leta 2004. Drugič sem bil ravno v tistem času, ko bila Indonezija opustošena od cunamija, vendar sem bil čisto na drugem koncu dežele – Floresu.
V nadaljevanju si preberite, opis mojega potovanja po Indoneziji leta 2000.
Sara
To je moja lepotica, ki zi zasluži vsaj en prispevek na mojem blogu.
Kako sem prišel do nje? šli smo na Celjski sejem in kot se za moško družbo spodobi smo se ga kvalitetno napili. Takrat sem imel motor (Honda CBR – 1100 XX) in ker se meni ni dalo voziti z njim sem ga dal na uporabo mojem prijatelju Boštjanu. Ko smo bili pijani se je odločil, da mi vrne uslugo. Za šankom mi je rekel, da mi bo kupil opico. Namreč eno leto prej so jo prodajali na Celjskem sejmu. Meni pa so opice všeč (mogoče zaradi kakšne podobnosti) in sem bil takoj za. Opice sicer niso imeli, sem se pa zagledal v majhnega bernardinčka v kletki. Po minuti, dveh pride Boštjan z enim papirjem in pravi, da mi je kupil psa in da ga bodo naslednji dan dostavili meni domov. Psa sem bil seveda vesel, vendar se nisem strinjal, da mi ga oni dostavijo, ker bi ga lahko zamenjali z drugim, jaz pa sem hotel ravno tega, ki sem ga božal. Dati ga nam niso hoteli, ker smo bili pijani in so se bali, da bi psa mučili ali se kako drugače delali norca iz njega.
Pa smo jih le prepričali in so nam dali psa. Dali so ga v eno popolnoma zaprto škatlo, kar nam ni bilo všeč in smo škatlo raztrgali, tako da je pes lahko gledal ven. Kaj je bil luškan. Vse skozi me je lizal, ljudje pa so se ustavljali in ga božali in govorili kako lep pes je.
Med vožnjo domov je še pobruhala Alešov avto.
Ko smo prišli domov je bila mama in stara mamaĂ? - MamcaĂ? navdušena nad njim. Oče pa ne, ker je on hotel lovskega psa. Pa se je tudi to uredilo.
Mojo Saro imam zelo rad. Ne boste verjeli, ampak tudi pogovarjam se z njo in vse me razume. Ni nič dresirana in drugega kakor ‘sedi’ ne razume. Je pa zelo prijazen pes, ki nebi nobenemu nič naredil in jaz ga nebi zamenjal za nobenega drugega psa.
Drugače pa ni sama. Družbo ji delata Lučka in Pob. Tudi krasna psa, ampak o njih kdaj drugič.
Venezuela – Moje prvo resno potovanje
Venezuela je bila moje prvo resno potovanje. Brez kakšnih večjih popotniških izkušenj sva se z bratom Janezom v Venezuelo odpravila v začetku leta 1998. Naj še povem, da niti jaz, niti brat (čeprav je študiran) nisva znala niti besede špansko.