Anita Vegi

Potovanje v Srbijo

Tako, pa je napočil težko pričakovani dan – odhod v Srbijo. Jaz še nikoli nisem obiskala te države in me je zelo razveselila novica, da potujeva prav tja. Namreč imam kar nekaj prijateljev iz Srbije in me je vedno zanimalo kakšno je življenje “tam spodaj”. S prijateljem Tomažem sva se odpravila na sedem dnevno raziskovanje srbskih krajev v sklopu njegovega projekta 20.000 km po Evropi. Dobila sva avto Volkswagen Golf od Avto hiše Slak s katerim sva se odpravila na dolgo pot. Po nekajurni vožnji, cca 100 km pred Beogradom sva se ustavila v Gostilni Zmaj, da bi napolnila lačne želodce. In tam so nastopile prve težave.. CIRILICA. S pomočjo natakarice sva nekako naročila za najin okus podpovprečno okusno hrano. Z upanjem, da bova čez teden jedla kaj boljšega sva se odpravila na kratki obisk prijateljici v Šabac in nato v večernih urah Beograd v hotel, kjer se je začel skoraj dve urni “lov” za rezerviranim hotelom. Po napornem iskanju hotela, kateri se na spletni strani imenuje drugače kot v resnici, sva utrujena legla in zaspala.

Z navdušenjem sva se drugi dan zjutraj odpravila v center Beograda. Najprej čas za zajtrk in domačo kavo seveda. Presenečena sem bila nad nizkimi cenami glede na to da smo v Beogradu. Za celih 10 EUR sva se oba kar fino najedla, popila kavico in polizala sladoled (tako dobrega še nikoli, ampak res NIKOLI nisem jedla). Potem sva se odpravila na Kalemegdan – beograjsko trdnjavo s čudovitim razgledom na stičišče Donave in Save, novi Beograd in Zemun. Trdnjava je nastajala postopoma od 1. do 18. stoletja. Sestavljena je iz Gornjega grada, Spodnjega grada in parka Kalemegdan. Skozi zgodovino se je trdnjava spreminjala in razvijala, bila je prizorišče raznih spopadov in mesto kjer se je Beograd začel razvijati. Midva sva si ogledala sva si enega izmed raznih muzejev -Mučilnico, ker naju je spreletel srh ob pogledih na različne mučilne naprave. Prijeten sprehod in ogled trdnjave lahko traja tudi kar do nekaj ur.

Beri naprej

30 dni brez Facebooka?

Dandanes mladi ogromno časa preživimo za računalnikom. V mojih otroških letih smo se igrali na travniku, za hišo, pred šolo. Poznali smo nasmeh svojih prijateljev, jezni pogled, začudeni obraz, pačenje na tisoč in en način.. Ko smo jokali smo videli solze in ponudili objem v tolažbo. Fantje in punce smo se osvajali s sramežljivimi pogledi in prikupnimi nasmehi. In danes?

Anita Vegi

Torek, 9.10.2012, 21.30 ? hm..30 dni brez Facebooka?

Zakaj pa ne? Res je, da ideja niti približno ni bila moja. Prišla je tako rečeno, iz drugega konca Slovenije, seveda preko Facebooka. Prijatelj prijatelja se je odločil, da bo do konec mesca odsoten iz socialnega omrežja. Tudi ta moj prijatelj je “nasedel” temu izzivu? in glej ga zlomka tudi mene je zamikalo.

Torej socialno omrežje samo po sebi niti ni tako slabo. “Spoznaš” ogromno ljudi, zanimive, včasih bolj drugič manj. Vendar kaj ko opažam, da na dan porabim tudi do tri ure pohajkovanja po FB. Kaj vse bi lahko v teh treh urah za sebe, tudi za druge, kaj koristnega naredila. Tako je padla odločitev, da tudi jaz zaživim en mesec brez Facebooka. Ob posredovanju moje ideje prijateljici sem dobila reakcijo, češ “nimaš šans da ti rata”. Ampak jaz vem, da mi bo! Tako je danes minil prvi dan “življenja v realnosti”.

Beri naprej

Moja Facebook stran :)

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Potovanje v Srbijo
5 (100%) 2 votes