Renata Damiš

Dubrovnik na dlani iz gore Srđ

Le streljaj pred Dubrovnikom se magistralna jadranska cesta ob morju iz smeri Cavtata odcepi desno v hrib  po ozki ovinkasti cesti navzgor. Ime kraja? Znamenita gora Srđ. Srđ je nizka gora, ki se dviga v ozadju nad Dubrovnikom v Dalmaciji, na Hrvaškem. Visok je je 412 metrov, čisto na vrhu pa se nahaja trdnjava  Imperial, ki je bila zgrajena med letoma 1806 in 1816, v času Napoleonskih vojn.

Iz utrdbe na vrhu gore Srđ se  vidi celotno mesto Dubrovnik z obzidjem, otoki, Jadransko morje in različne lokalne znamenitosti, sicer pa se je z avtomobilom ali peš vredno ustaviti že ob sami poti navzgor. Le malo pod vrhom se namreč ob cesti nahajajo številne čudovite razgledne točke,  s katerih se ponujajo morda še bolj fantastični razgledi  na bližnjo otok Lokrum, bolj oddaljene Elafitske  in ostale otoke na horizintu,  Jadransko morje, polotok in zaliv Lapad in seveda celotni Dubrovnik z obzidjem, ki se iz te lokacije razprostira pod goro  kot na dlani. Gora  Srđ in njene razgledne točke so očitno dobro znane tudi turistom, saj sva jih ob ustavljanju srečala kar nekaj, še preden sva sploh uspela priti do vrha.

Za avtomobilom se da zapeljati vse do vrha gore Srđ, kjer se pod utrdbo nahaja parkirišče. Sicer se pa na sam vrh da pripeljati tudi z gondolo, ki vozi  iz obzidja mesta  Dubrovnik in te na vrh Srđa pripelje zgolj v 4 minutah. Čisto na samem vrhu gore Srđ,  se poleg trdnjave nahaja še panoramska restavracija, od koder se Dubrovnik in bližnje otoke da opazovati tudi s teleskopom.

Beri naprej

Marmorno jezero Belovodica

Marmorno jezero

Eno izmed nekoliko manj znanih manjših jezer Makedonije, a definitivno vredno ogleda,  je marmorno jezero v bližini kraja Belovodica pri mestu Prilep. Do marmornega jezera v kraju Belovodica najlažje pridemo po cesti od mesta Bitola proti Prilepu. Marmorno jezero se nahaja kakšnih 15 km naprej od Prilepa v bližini kraja Belovodica. S Tomažem sva ogled jezera izkoristila med potjo iz Grčije nazaj proti Skopju.

Po kakšnih 10-ih kilometrih poti od mesta Prilep naprej, se desno odcepi manjša pot z glavne ceste navzdol. Pot  do jezera z avtom je prava dogodivščina, saj je jezero precej težko dostopno. Nekateri obiskovalci jezera se odločijo, da kakšnih 5 kilometrov poti do jezera prevozijo z avtom, kasneje še kakšna dva kilometra pa nadaljujejo do marmornega jezera pri Belovodici s kolesi  ali peš. Preverjeno se da do jezera priti tudi z avtom, a le za tiste, ki jim ga ni škoda.

Marmorno jezero ima definitivno svoj čar,  zlasti za tiste, ki jim veliki turistično obiskani kraji ne ležijo, s Tomažem sva bila polega čuvaja ter nekaj osamljenih bagrov in kamionov namreč tam edina obiskovalca.  
Beri naprej

Ohridsko jezero me je navdušilo s svojim lepotami

klikni na posamezno sliko za povečavo

Tako mesto Ohrid kot  Ohridsko jezero sta pod zaščito Unesca. Kako tudi ne, saj je Ohridsko jezero eno izmed najstarejših na svetu ( v rangu Bajkalskega jezera v Rusiji in jezera Titicaca v Peruju) in s svojimi 300 metri eno najglobljih v Evropi, okolica jezera pa je bila poseljena že v prazgodovinskem času.

Morda malo manj znan podatek, a zato toliko bolj fascinanten, je, da ima Ohridsko jezero kar 365 pravoslavnih cerkva oz. svetih mest okoli jezera,  za vsak dan naj bi bila torej ena.

Ker vseh ne gre ogledati, sva se s Tomažem odločila, da si ogledava enega najbolj znanih,  samostan Sv. Nauma, ki se nahaja tik zraven meje z Albanijo. Gre za izjemno lep in popularen samostan na jugu Ohridskega jezera, ki ga obiskujejo množice turistov. Kako tudi ne, notranjost celotnega samostanskega kompleksa je prijetno urejena, poleti se da tam na plaži tudi okopati, ob poti pod cerkvijo nad izviri Ohridskega jezera pa se nahajajo številne živahne gostilnice na lesenih splavih oz. lesenih deskah. Spodaj tik pod cerkvijo se v senci dreves nahaja še velik zelen park s fontanami, po samostanskem kompleksu ob cerkvici pa se prosto med obiskovalci sprehaja kar nekaj pavov, med drugim se v parku najde tudi zanimiv popolnoma bel pav albino. Ob prihodu sva bila s Tomažem deležna celo čisto pravega pavjega ravsa za samico.

Beri naprej

Nacionalni park Mavrovo – mala smučarska Meka Makedonije pozimi in raj za ljubitelje lepe narave poleti

Nacionalni park Mavrovo se nahaja v severozahodnem delu Makedonije. Nacionalni park Mavrovo  je priljubljeno makedonsko smučarsko letovišče, znano po borovih in brezovih gozdovih, soteskah in slapovih, v nacionalnem parku Mavrovo pa se nahaja tudi najvišji vrh Makedonije, 2764 m visoka gora Korab.  Nič čudnega torej, da je nacionalni park Mavrovo poln obiskovalcev tako poleti kot pozimi, željnih osupljivih razgledov in lepe gorske narave.  Nacionalni park Mavrovo se razprostira na 72 hektarjih površine okoli istoimenskega jezera, jezera Mavrovo. Gre za območje, ki je že od leta 1948 zaščiteno in hkrati največje od treh nacionalnih parkov v Makedoniji. Pozimi jezero Mavrovo zaradi nizkih temperatur zamrzne, v poletnih mesecih pa je zanimivo predvsem za kampiranje, ribarjenje, plavanje ali vožnje z ladjicami in čolni po jezeru. Lokalne oblasti so jezero kakopak že pred več desetletji izkoristile tudi za gradnjo hidroelektrarne.

Beri naprej

Kanjon Matka – maternica Makedonije

Ena izmed mnogih lepot Makedonije, ki si jo je nedvomno vredno ogledati, je kanjon Matka. Matka je kanjon v Makedoniji, ki se nahaja kakšnih 15 km jugozahodneje od mesta Skopje. Kanjon Matka slovi po svojih lepotah za obiskovalce tako od blizu kot tudi od daleč. Matka je namreč priljubljena točka oddiha tudi za prebivalce Skopja.

Avto sva s Tomažem parkirala pred vhodom v sam kanjon Matka, kjer se nahaja manjše parkirišče, kjer v bolj zgodnjih jutranjih urah med vikendom in prazniki morda še dobiš kakšno prosto mesto, kasneje je že potrebno biti malo bolj iznajdljiv. Oprtala sva nahrbtnike in se odpravila proti jezeru in kanjonu Matka. Pred vhodom v kanjon Matka se nahaja velik jez, s katerim uravnavajo nivo vode v jezeru. Z avtomobilom se da od navedenega parkirišča priti sicer skoraj do jeza, a cesta je ozka, po njej pa se sprehaja kar nekaj obiskovalcev kanjona Matka, zato priporočam, da se avto raje parkira nekje prej, kot sva storila tudi midva.

Samo jezero kanjona Matka je sicer umetne tvorbe in je nastalo z zajezitvijo reke Treška  zaradi hidroelektrarne, po nekaterih mojih podatkih pa bi naj šlo za najstarejšo umetno jezero v Makedoniji. Reka Treška teče vzdolž kanjona, ki poteka nekje od vasi Zdunje na jugu okoli 30 kilometrov vse do hidroelektrarne Matka. Reka Treška se malo pred Skopjem izteče v reko Vardar, po reki Treška pa se imenuje tudi dolina, po kateri reka teče.  

Beri naprej

Meteora – viseče skale v zraku

Postanek sva s Tomažem naredila v noro dobri restavraciji Kapri v makedonskem mestu Bitola, ki sva jo našla čisto po naključju, kjer je bilo za prvomajske praznike nabito polno in od tam pot nadaljevala do grške meje vse do Meteore. Zanimivo je bilo, da Grki za razliko od Makedoncev na avtocesti niso pobirali cestnine, prav tako pa nikjer nisva zasledila, da bi bilo za grško avtocesto potrebno kupiti vinjeto.

Meteora je eden izmed posebnih in najbolj obiskanih krajev severne centralne Grčije v grški pokrajini Tesaliji, zaščiteno kot območje UNESCOVE svetovne dediščine, znana po enem izmed največjih pravoslavnih samostanskih kompleksov. Ime izvira iz pridevnika meteoros, kar pomeni ?viseč v zraku?. Še pred prihodom do Meteore ob vožnji po pokrajini v daljavi že od daleč zagledaš nenavadne visoke skale, zato ti kmalu postane jasno zakaj.

Prenočila sva v kakšnih 30 km oddaljenem kraju Kakoplevri, saj je na bookingu kazalo, da so na Meteori vsa prenočišča zasedena. Že takoj naslednje jutro ob prihodu v mestece Kalambaka pod Meteoro nama je postalo žal. Kalambaka je namreč čudovito prijetno mestece kamnitih zidanih hiš in številnih izjemno prijetnih grških tavern z dobro hrano, prav gotovo bi prenočišče brez rezervacije našla tudi tam.

Beri naprej

Moja Facebook stran :)

Moj Instagram :)

Something is wrong.
Instagram token error.
Load More

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Dubrovnik na dlani iz gore Srđ
5 (100%) 1 vote