Potovanja

Otok Iž je idealen za tiste, ki imajo radi mir

Prejšnji teden sem se odpravil na krajši dopust na otok Iž. Ker sem oseba, ki ima zelo rada morja, sem se dopusta zelo veselil. Veselil sem se ga tudi zato, ker sem vedel, da bom ta mali otoček raziskal po dolgem in počez.

Na otoku Iž sem enkrat že bil. Sicer, samo toliko, da lahko rečem, da sem bil. Namreč bil sem samo eno noč, ko smo z bratovo jadrnico šli v Vodice in je bil Iž ravno na poti.

Na otok Iž se lahko pride s trajektom, ki ima odhod iz luke Gaženice. Gaženica se v bistvu drži Zadra. Cena trajekta za avto je v sezoni 176 kun, za vsako osebo pa 24 kun. Cene izven glavne sezone so nekoliko nižje in znašajo 147 kun za avto in 20 kun za osebo. Čas potovanja v eno smer je eno uro in petnajst minut. Če se odpravljate v glavni sezoni je zelo priporočljivo, da karto za trajekt kupite prej preko spletna na spletni strani Jadrolinije ali pa da prej naredite telefonsko rezervacijo za avto.

Beri naprej

Gospa Srečka ima super apartma na otoku Iž

Trenutno uživam na super dopustu na otoku Iž. Otok Iž je zlasti primeren za tiste, ki imajo radi mir, čisto morje in neokrnjeno naravo. Na svoj račun pridemo tudi tisti, ki radi kolesarimo, tečemo in se sprehajamo. Za te dejavnosti je na Ižu veliko možnosti.

Meni je otok Iž všeč tudi zato, ker je super za raziskovanje. Jaz namreč vedno najdem vse skrite zalivčke, se podam na vsak hrib in prekolersarim ali prehodim vsako stezico.

Nastanjem sem v super apartmaju, katerega je lastnica gospa Srečka in njen mož, ki sta drugače iz Izole, sedaj, ko sta v pokoju, pa veliko časa preživita na Ižu. Apartma se nahaja v zalivu Drage, ki je od Velega Iža (navečji kraj na otoku) oddaljen dobrih 500 metrov. Oba kraja povezuje lepo urejena obmorska pot. V mesto se največkrat odpravim kar s kolesom in sem tam v dveh minutah.

Beri naprej

Izlet v Prago in Karlovy Vary z avtom

Že večkrat sem slišal, da je Praga najlepše mesto v Evropi in da jo je vredno obiskati. Glede na to, da imam zelo rad potovanja in da so na Češkem cene zelo ugodne, je bilo samo vprašanje časa kdaj se bom odločil, da obiščem to lepo evropsko prestolnico.

Ker obožujem potovanja z avtom, sploh nisem razmišljal, da bi šel v Prago kako drugače kot z avtom. Po priporočilu Lučke, ki živi v Pragi in je lastnica spletne strani Mestoidej, sem se odločil da grem skozi Linz in ne skozi Dunaj. Prav Lučka mi je namreč povedala, da je na cesti, ki vodi skozi Dunaj, precej veliko zastojev in da se zagotovo prej pride po poti, ki gre skozi Linz, pa še pot je bolj zanimiva.

Za vožnjo iz Trebnjega do Prage sva potrebovala slabih 9 ur. V čas potovanja je všteto tudi to, da sva enkrat šla jesti in se vmes dvakrat ustavila. Prvič za nakup avstrijske vinjete, drugič pa za nakup češke vinjete in menjavo evrov v češke krone. Ves čas sem vozil po omejitvah, gneče na cesti pa sploh ni bilo.

Prenočišče sem si v češki prestolnici uredil preko spletne strani Mestoidej. Bival sem v čudovitem apartmaju, o katerem najdeš več informacij tukaj. Jaz sem bil nad apartmajem tako zelo navdušen, da sem takoj posnel video. Video si lahko ogledaš spodaj. Apartma je res neverjeten.

Apartma v katerem sva spala, je na lepi in mirni lokaciji, od strogega centra mesta pa je oddaljen približno 20 minut normalne hoje.

Naslednji dan sva se do center mesta odpravila peš. Glede na dolgo vožnjo prejšnji dan nama je zelo prijalo, da sva se malo sprehodila. Poleg tega vmes vidiš veliko zanimivih stvari.

Beri naprej

Odločil sem se, da bo leto 2017 zame najboljše leto do sedaj

Za povečavo slike v galeriji kliknite na posamezno manjšo sliko.

Vsak je sam odgovoren za svoje življenje! Že stara ljudska modrost pravi, da je vsak svoje sreče kovač.

Kako bomo preživeli leto 2017, je največ odvisno od nas samih! Če bomo tarnali in iskali izgovore za svojo nesrečo vsepovsod drugje, razen pri sebi, potem smo res obsojeni na črno prihodnost.

Ravnokar berem knjigo z naslovom Osebna zgodba policista, katere avtor je Ivan Jurgec. Ivan je človek, ki je imel tisoč in en problem. Ko bereš njegovo knjigo, pomisliš, a je to sploh mogoče, da ima en sam človek toliko problemov? Kljub temu, da je bil Ivan v situaciji iz katere ni bilo videti izhoda, je začel razmišljati drugače in življenje obrnil v svojo prid. Danes je Ivan srečna in uspešna oseba, ki ljubi svoje življenje. Če se pred leti ne bi odločil, da odgovornost za svoje življenje vzame v svoje roke, je res vprašanje, kje bi bil danes.

Za mano je čudovito leto 2016, ki se ga bom zagotovo spominjal po tem, da sem se v tem letu zelo veliko naučil, spoznal veliko novih ljudi in šel na potovanje z avtom po Evropi.

Še zlasti potovanja so tista, ki ti ostanejo v spominu še mnogo let in jih najbrž ne pozabiš nikoli. Zagotovo mojega potovanja z avtom po Evropi ne bom nikoli pozabil. Bil sem v 16 državah, prevozil sem 21.000 kilometrov in zapravil zelo malo. Veliko ljudi ne ve, da so potovanja zelo poceni. O tem je pisala tudi moja sopotnica Anja Baš, ki je z mano šla do Estonije. Njen članek z naslovom Potovanja niso draga, so le izgovori zaradi katerih ostanemo doma si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/potovanja-niso-draga-so-le-izgovori-zaradi-katerih-ostanemo-doma.

Najbolj zanimiva stvar, ki sem jo videl na mojem 21.000 kilometrov dolgem potovanju, je zagotovo Černobil, kjer se je pred 30. leti zgodila največja jedrska nesreča v zgodovini človeštva. Kaj vse sva s sopotnikom Petrom videla v Černobilu in okolici, si lahko prebereš v članku na www.tomazgorec.si/po-sledeh-svetovne-katastrofe. Jaz sem bil v Černobilu najbolj navdušen nad tem, da sem plezal po zapuščenem vojaškem radarju, ki je visok 150 in dolg 500 metrov. Kako je to videti v živo, si lahko pogledaš na spodnjem videu.

Čisto vse pa ni šlo po načrtih. V Litvi sem si hudo poškodoval koleno, in posledice te poškodbe čutim še danes. Kakšno neumnost sem naredil, si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/ko-ti-ena-neumna-odlocitev-pokvari-dan.

Moji načrti in cilji za leto 2017

Močno verjamem, da obstaja veliko večja verjetnost, da dosežemo svoje cilje, če si jih zapišemo. Ravno temu je namenjen tale moj prispevek. Da si zapišem svoje cilje in si povečam možnost, da jih uresničim in hkrati naredim plan za leto 2017. Brain Tracy je rekel:”Uspešni ljudje imajo planirano življenje vsaj za eno leto v naprej.”
Beri naprej

Curonian Spit

Curonian spit oziroma Kuronski polotok je skozi moje oči nekaj najlepšega, najbolj inspirativnega, najbolj nenavadnega, kar sem kdaj videla. Nisem sicer (še) čisto pravi svetovni popotnik, nekaj sveta pa sem vseeno že videla, in do sedaj me je bolj fascinirala le Indija (a spet na drugačen, bolj kulturen način…)

Skratka… Kaj je Curonian spit?

Gre za nenavaden peščen polotok na severu Litve. V celoti je sestavljen iz mivke, ima obliko črke C, v dolžino meri kakšnih 100 km, širok pa je okoli kilometra. Na južni strani se drži celine, severni del pa moli v morje. Ta nenavadna tvorba, za katero sprva nisem mogla verjeti, da jo je naredila narava (dopolnil pa človek), ločuje Kuronsko laguno od Baltskega morja. Severnih 50 kilometrov pripada Litvi, južni del pa je ruski. Na polotok se pride s trajektom iz pristanišča Klaipeda.

Nemogoče je, da tega kraja človek ne bi vzljubil. Tu na enem mestu najdemo skoraj vse. Na strani polotoka, ki gleda proti baltskemu morju, so kilometri in kilometri belih peščenih plaž, stalen zvok valov, ki ležerno božajo obalo in prijeten vetrič. Od tu se lahko skozi borov gozdiček, v katerem kraljujejo leseni kipci čarovnic in demonov, peš odpravimo na kilometer oddaljeno drugo stran polotoka, ki gleda proti litovski celini. Na tej strani je obala povsem drugačna, čutiti je vpliv reke, ki se izliva v morje s celine, poleg tega pa ni sledu o valovih in mivki. Kot bi bili na obali jezera.

Curonian Spit

Na tej strani polotoka najdemo tudi mestece Juodkrante, kjer sva s Tomažem ostala tri dni. Takoj čez cesto od najinega apartmaja je ?Amber bay? oziroma nekdanje nahajališče jantarja. Lokalni prebivalci imajo zanimivo navado, da vsako leto v ta zaliv postavijo umetniške skulpture živali in rastlin, narejene iz trsja, potem pa jih na jesenski ekvinokcij zažgejo, celoten obred pa spremlja umirjena glasba. Temu obredu sem bila priča čisto slučajno, ko sem se nekega večera odpravila na sprehod. Sem glasbenica in od nekdaj me zanimajo tuje kulture, tuji obredi in običaji. Všeč mi je bil predvsem nivo samega dogajanja ? nobenega popivanja, nobenega norenja. Umirjeno spremljanje dogajanja, ki pravzaprav simbolizira poslavljanje sonca. Lepo je videti ljudi, povezane s svojim okoljem in zveste svoji kulturi.

Curonian spit je zares neverjetna zmes mivke, borovcev in severnjaške gradnje živopisanih barv. A najboljše šele prihaja. Če se iz mesta Juodkrante odpelješ kakšnih 15 kilometrov proti notranjosti polotoka, prideš do najbolj neverjetnega dela tega že tako nenavadnega kraja. Hodiš po obali, potem pa se kar naenkrat iz tal dvigne štirideset metrov visoka peščena tvorba. Kar tam, meni nič, tebi nič. Ob takih priložnostih vedno znova ugotovim, kako neizprosna zna biti narava. Te sipine so ob svojem nastanku pod sabo pokopale ogromno gozdov in nekaj vasi. Danes je velik del sipin zaščiten in za obiskovalce zaprt, le po majhnem delu pa je dovoljen sprehod. Ko se povzpneš na vrh in se razgledaš okoli, ti praktično zastane dih, tako lepo je.

Sipine so tu nastale zaradi človeške napake ? prekomernega izsekavanja gozdov. Borovcev, ki so vasi prej varovali pred ostrimi severnimi vetrovi, ni bilo več, in veter je začel počasi, a vztrajno odnašati mivko na drugo stran polotoka, kjer jo je odložil, skozi leta pa so nastale več kot 40 metrov visoke sipine, ki so danes del Unescove zaščite svetovne dediščine.

Danes, ko je območje spet pogozdeno, sipine ne dobivajo več potrebnih novih nanosov mivke, zato se vsako leto malo zmanjšajo. Nekoč jih neizogibno ne bo več. Zato toplo priporočam ogled tega kraja, preden se to zares zgodi. Vsem avanturistom, ki radi raziskujejo naravo in njena čudesa, zagotovo ne bo žal.

Silvestrovanje 2018 – Kam za novo leto 2018

Silvestrovanje 2017

Diskoteka na Palah

V tem članku vam bom predstavil nekaj dobrih predlogov o tem, kam na silvestrovanje 2018. Da bo spisek predlogov, kam za novo leto 2018 čim daljši, bom v prispevku, dragi bralci mojega bloga, objavil tudi vaše predloge. Če imate dobre predloge, kam na silvestrovanje 2018, mi jih pošljite na moj email naslov tomaz@gorec.si, ali mi jih pošljite preko zasebnega sporočila na mojem Facebook profilu – www.facebook.com/tomaz.gorec.

#1 Pale – Bosna in Hercegovina

Pred tremi leti sem novo leto dočakal na Palah. To je bilo eno od mojih boljših silvestrovanj v zadnjem času. Pale so prijetno malo mestece z okoli 14.000 prebivalci, ki leži na pol poti med Sarajevom in Jahorino. Na Palah živi veliko študentov, ki pridejo na študij iz drugih krajev s področja Republike Srpske. Zaradi velikega števila študentov, je na Palah dobro poskrbljeno za zabavo. Imajo vsaj 5 diskotek, veliko dobrih lokalov, restavracij, … Če želite novo leto 2018 dočakati nekje, kjer vas bodo zelo lepo sprejeli in ne boste obkroženi s “hordami” Slovencev, so Pale zagotovo najboljša izbira za silvestrovanje 2018. Cene na Palah so smešno nizke. Pivo v diskoteki ali lokalu stane 1 evro. Če naletite na kakšno akcijo, pa lahko pivo dobite že za 0,50 evra. Tudi cene hrane in prenočišč so zelo ugodne. Za tiste, ki radi smučate, imate Jahorino oddaljeno samo 15 kilometrov. Več o smučanju na Jahorini si preberite na naslovu www.tomazgorec.si/jahorina-smucanje.

#2 Banja Luka

Kljub temu, da veliko hodim v Bosno in Hercegovino, sem bil letos v Banja Luki prvič, če ne štejem končnega izleta v osnovni šoli in to, da se v Banja Luki ustavim, ko grem v Sarajevo. V Banja Luki sem bil februarja in sem bil nastanjen v turističnem naselju Balkis, ki se nahaja 25 kilometrov pred Banja Luko. Beri naprej

Potovanja niso draga, so le izgovori zaradi katerih ostanemo doma

Če bi vas vprašala: “Ali radi potujete?”, kako bi mi odgovorili? Večina bi verjetno odgovorila približno takole: “Uf, noro obožujem potovanja. Če bi lahko, bi šla po celem svetu. Ampak nimam časa. Pa denarja tudi ne. Potovanja so tako presneto draga. Hja, in še dopusta nimam dovolj. Eh, letos še ne grem. Naslednje leto pa sigurno.”

Priznam, tudi sama imam okoli potovanj podobne izgovore. Nimam pojma, zakaj. Ne gre skupaj z občutkom sreče ob tem, ko grem nekam prvič. Nekaj najlepšega je zame sestopiti z letala v povsem novo okolje. Ne bom pozabila trenutka, ko sem šla prvič v Indijo. Najboljši je bil prehod s prijetno klimatiziranega letala ven, na letališče. Prva stvar, ki sem jo pomislila: “Okej, to je neka fora, zrak ne more biti tako vlažen. Sigurno nismo še čisto zunaj.” Pa smo bili. Noro, zrak je bil dobesedno moker – kot bi dihala pod vodo. Poleg tega je bilo tam resnično kaj videti. Indija je za nas Evropejce kulturni šok, mene je popolnoma prevzela in tja se bom sigurno še vrnila. Ampak kdaj?? Datum te odločitve prelagam nekam v nedoločeno prihodnost, v “drugo leto”. V neko nedefinirano leto, ko “bo več časa”. Kar čakam in čakam. Mogoče sem pa samo lena in raje sedim doma, kot pa da bi se enostavno odločila in šla recimo na Bali ali na Madagaskar – dve od mojih sanjskih destinacij? Tako rada vidim kakšno novo državo, raziskujem nove kraje, spoznavam nove ljudi, pa vendar se to odločim narediti tako malokrat. Je problem čas, denar, lenoba, ujetost v znano okolje in ustaljene navade, ali kaj tretjega? Mogoče kombinacija vsega tega?

Beri naprej

Ko ti ena neumna odločitev pokvari dan

Včeraj se je dan začel zelo lepo in vse do večera je kazalo, da bo to fantastičen dan.

Trenutno sem na potovanju v Litvi, To je potovanje v okviru mojega projekta 20.000 kilometrov z avtom po Evropi. Včeraj zjutraj sem še bil na polotoku Curonian Spit, kjer je res čudovito. Dan se je začel popolno. Zjutraj sem vstal in sem šel tečt. V teku sem užival, saj sem občudoval lepote Curonian Spita, ki so me napolnile z energijo. Imel sem občutek da bi lahko kar tekel in tekel.

Po končanem teku je sledil zajtrk, nato sem za računalnikom naredil par stvari za službo. Malo po dvanajsti pa sva se z Anjo odpravila v 150 kilometrov oddaljeno mesto Šiauliai. 

Ko sva prispela v mesto sva si šla ogledati Hill of crosses nad katerim sem bil popolnoma navdušen. Da je moje navdušenje bilo upravičeno se lahko prepričaš, če si na koncu tega članka pogledaš video, ki sem ga posnel.

Prav dober občutek sem imel, kaj sem ta dan vse videl in doživel.

Proti večeru sva šla z Anjo v en trgovski center. Jaz sem šel takoj jest, ona pa v shoping. Ko sem sedel v lokalu sem se še vedno super počutil in se veselil še preostanka super dneva.

Ko sem pojedel in plačal sem odšel iz lokala in se po tekočih stopnicah spustil v pritličje. Ko sem stal na stopnicah od zgoraj slišim:”Oprostite, pozabili ste torbico.”. Ko se obrnem vidim natakarico z mojo torbico v kateri sem imel fotoaparat, GoPro, potni list, vozniško dovoljenje in prometno od avta. Takrat sem malo v šoku sprejel zelo neumno odločitev. Do natakarice sem hotel priti kar po tekočih stopnicah v nasprotno smer. Pri teku navzgor mi je spodrsnilo in sem padel na koleno. Malo me je zabolelo ampak sem mislil, da ne bo nič hujšega.

Ko sem prišel v apartma sem opazil, da imam strgane kavbojke in tudi malo krvave. Ko sem slekel hlače sem videl, da je poškodba kar resna. Šele takrat sem se spomnil, kako zelo so ostri robovi tekočih stopnic. Šlo mi je kar na jok. Ne zaradi bolečine ampak zato, ker nisem mogel dojeti, kako sem lahko bil tako neumen.

Kako si lahko človek pokvari dan z eno samo neumno odločitvijo. Pokvaril sem si več dni, ne samo včerajšnjega. Pa ravno sedaj, ko sem na tem zanimivem potovanju.

Ker je koleno kar boleče, sploh ne vem kako bom oblekel hlače. Upam, da imam v avtu trenirko. Če jo nimam, ne vem kako bo. Ostanejo mi samo še kratke hlače, za katere je tukaj na severu malo premrzlo. Ravno danes se odpravljava v Rigo. Že včeraj sem preko Booking.com rezerviral apartma v centru mesta in se veselil, kako bom peš raziskoval stari del Rige. Glede na to, da komaj hodim to najbrž ne bo izvedljivo.

Moj prijatelj Matej pravi, da je vsak dan, ki ga živimo, neponovljiv in da ga moramo maksimalno izkoristiti. Vem, da je to res, ampak vseeno komaj čakam, da mine današnji dan, ker vam da me bo jutri koleno malo manj bolelo in bom lažje hodil.

Kljub vsemu moram biti zadovoljen, da se je končalo tako kot se je. Kaj če natakrica ne bi bila toliko poštena in mi ne bi prinesla pozabljene torbice. Bil bi ob fotoaparat in GoPro, katerih vrednost je blizu 2.000 evrov. Še huje bi verjetno bilo, da bi ostal brez potnega lista, prometnega dovoljenja in vozniškega izpita. Ker sem v Evropski uniji bi domov sicer lahko prišel, če me vmes ne bi ustavila Policija.

Zdajle se sicer počutim slabo, vendar vem, da bo čez dva ali tri dni vse v najlepšem redu.

 

Moja Facebook stran :)

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Otok Iž je idealen za tiste, ki imajo radi mir
5 (100%) 2 votes