Potovanja in podjetništvo

Zapisi v kategoriji ‘Potovanja’

V sredo 7. oktobra bom imel potopisno predavanje v Baru Jama v Stični. Tokrat bo moja tema predavanja Indonezija.

Indonezija je zagotovo ena od boljših destinacij za potovanje. Kar malo žal mi je, da sem Indonezijo obiskal že dvakrat. Ker mi je za moja potovanja ostalo še veliko lepih in zanimivih dežel, zagotovo Indonezije ne bom obiskal še nekaj časa.

Če me kdo vpraša, katero je moje najlubše potovanje, mu odgovorim, da je vsak dežela nekaj posebnega, najlepša in najbolj zanimiva pa je zagotovo Indonezija.

Na potopisnem predavanju vam bom predstavil moje zadnje potovanje v to prelepo in raznoliko deželo. Moje potovanje se je začelo na Baliju. Nato sem odletel na otok Flores, ki je znan po vulkanih, lepih plažah,… Obiskal sem tudi otok Komodo, kjer sem videl orjaške Komodske kuščarje (150 kilogramov). Nato sem šel na otok Java, ki je polen znamenitosti! Vulkani, budistični in hidujski templji, džamije, prijazni ljudje,… Za konec pa sem skočil še na otok Borneo, kjer smo šli v popolno divjino obiskat Orangutane.

Zagotoavljam ti, da bo potopisno potovanje zagotovo zanimivo. Tvoje prisotnosti na potopisnem predavanju bom zelo vesel!

Potopisno predavanje Indonezija, se bo pričelo ob 20:00. Za dodane informacije mi lahko pišeš na tomaz afna gorec.org, me pokličeš na 040 555 666, ali me vprašaš v komentarju tega sporočila.

Danes sem dobil zanimiv telefonski klic. Gospa je povedala, da kliče v vezi spletne strani Potepuhi.si in da ja zanima v kakšem smislu je to združenje, za kakšna potovanja,…. Potem pa le pove, da je na drugi strani Turistična agencija Potepuh. Klicala me je direktorica (najbrž tudi lastnica) osebno.

Potem mi pove, da imajo oni zaščiteno blagovno znamko Potepuh in da smo jim nelojalna konkurenca. Povedal sem ji, da mi nismo Potepuh ampak Potepuhi, oziroma Potepuhi.si. Povedal sem ji tudi, da nismo nikakršna turistična agencija, ampak samo združenje tistih, ki radi potujejo in jih zanimajo potovanja.

Vztrajala je na tem, da smo jim nelojalna konkurenca in da me bodo tožili, če ne bom spletne strani odstranil v desetih dneh. Vprašal sem jo tudi, če se ji ne zdi malo smešno, da ena turistična agencija toži mene zaradi enega majhnega združenja ljudi, ki jih zanimajo potovanja.

Čeprav se mi zdi neumno, bom spletno stran raje umaknil, ker se mi ne da tožit in zapravljati denar brez veze. Mogoče, so me hoteli samo malo prestrašiti? Se bom pa vseeno pozanimal, če imajo pravno osnovo, da me tožijo. Če me kdo bere, ki je iz pravniške stroke, bi ga prosil za nasvet!

Radi jeste ribe? Tale članek je namenjen tako tistim, ki jih in tudi tistim, ki ribe ne jedo.

Jaz včasih nisem bil velik ljubitelj rib. Ko pa sem začel hoditi v Paklenico - Starigrad pri Zadru na plezanje, sem postal velik ljubitelj rib.

V Paklenici vedno spim in jem v Pansionu Kiko. Ko sem prvič pri njih jedel ribe, sem res videl, oziroma okusil, kaj so dobre ribe.

Dobre ribe sicer znajo biti draga zadeva, vendar ne pri Kikotu. Za 45 evrov na dan pri njih dobiš prenočišče, zajtrk in obilno (res obilno) večerjo po svoji izbiri. Prepričan sem, da pri nas in na Hrvaškem samo večerja, kot jo dobiš pri Kikotu stane več kot 45 evrov. Govorim o količini, kvaliteta v veliki večini ni primeljiva.

Da ne bo kdo mislil, da je to kakšno reklamno sporočilo! Prispevek je le koristna informacija za tiste, ki radi jedo dobre ribe!

Če bi me kdo vpršal, zakaj grem najraje v Paklenico, bi mu težko odgovoril. Ali je to lepota nacionalnega parka in plezanje ali zato, ker vem da bom jedel dobre ribe.

Čez manj kot 36 ur grem na en lep izlet. Komaj čakam!

Ob petih zutraj štartamo iz Trebnjega in gremo proti Bosni in Hercegovini. Naš prvi cilj je Banja Luka, kjer bomo spili jutranjo kavico, si malo ogledali mesto in krenili dalje proti mestu Jajce. Jajce je lepo mesto, ki leži ob sotočju reke Pliva in Vrbas. Jajce je poznano po slapu na reki Plivi in po drugem zasedanju AVNOJ-a 29. novmbra leta 1943, ko je nastala, sedaj že bivša Jugoslavija.

Iz Jajca nas bo pot vodila preko mest Travnik, Vitez, Visoko do Sarajeva. Sarajevo je mesto v katerega se najraje vračam. Lahko rečem, da je zame Sarajevo najlepše mesto na svetu. Verjetno me ne razumete kaj mislim!?  Vsem, ki imate Sarajevo radi, poklanjam pesem Sarajevo grade moj.

Prespali bomo na Palah v hotelu Damis, ki je 200 metrov odaljen od diskoteke Enigma. Upam, da bodo imeli kakšen dober program.

V soboto zutraj se bomo odpravili po dolini Neretve v Mostar. Vmes se ustavimo še v Jablanici, ker si bomo ogledali Titov most iz bitke na Neretvi. Mostar je znan po starem mostu, imenovanem tudi kriva čuprija, čez reko Neretvo in starim turškim delom mesta. V Mostarju smo si izbrali lep hotelček, tik ob starem mostu.

V nedeljo se vračamo domov preko Širokog Brijega in Tomislavgrada. Na kratko se bomo ustavili ob Buškem Jezeru. Pot bomo preko Livna nadaljevali do Bosanskega Grahova. Ta del poti, mi bo najbolj zanimiv, saj v tem delu Bosne in Hercegovine še nisem bil.

Pri Bosanskem Grahovu, bomo zapustili BiH in vstopili v Hrvaško. Na Hrvaškem, pa nas tudi čaka zanimiva pot do Knina in nato do avtoceste Zadar - Zagreb.

Pa še to moram povedati, da bomo fina družba! Moj prijatel Joco, Dejan in še en, ki ga ne poznam.

Komaj čakam!

Zadnjih par let, gremo vsako leto za 1. maj (ali pa 27. april) v Paklenico. Paklenica oziroma Starigrad je manjše mesto na hrvaški obali. Paklenica leži v neposredni bližini Masleničkega mostu in je od zadra odaljena približno 20 kilometrov.

Odkar je avtocesta, se v Paklenico pride zelo hitro. Čez Črnomelj, Vinico, na avto cesto, v Maslenici pa dol. Dobre tri urce pa si tam. Cestnina stane 73 kun. Glede cestnine bodite previdni saj vas na hitro prinesejo okoli. Nas so lansko leto za 7 kun.

Paklenica je pravi raj za ljubitelje narave, hribov in seveda za plezanje. Predvsem plezanje je tisto, ki me še dodatno vzpodbudi, da Paklenico obiščem vsako leto. Tudi dobra hrana je razlog, da grem v Paklenico še raje. Ribe, kalamari, školjke, sipe, hobotnica,….

Ne smem pozabit pohvaliti tudi dobro družbo! Letos nas je bilo 14. Najmlajši jih je štel manj kot 25 let, najstarejši pa blizu 80. Smeha je bilo ogromno,….

Plezanje mi je šlo kar v redu. Preplezal sem eno smer težavnostne stopnje 5c+, samo ni bilo čist, čist po pravilih. Me je pa plezanje te smeri kar utrudilo, pa tudi straha je bilo nekaj.

Tudi, če vas plezanje ne zanima, si enkrat vZemite čas in pojdite v Paklenico. Ne bo vam žal!

Iz Tagange smo se opravili proti obmorskem mestu Cartagena. Mesto Cartagena šteje več kot milijon prebivalcev in leži ob obali Karibskega morja.

V starem delu Cartagene smo se namestili v hotel Familar. Sobe sicer niso imele privat kopalnice, vendar je bil hotel glede na ceno dobra izbira.

Naslednji dan smo z ladjo obiskali otočje Rosario, ki šteje priblizno petdeset otokov in je pravi raj sredi Karibskega morja. Ustavili smo se na enem večjem otoku, kjer so imeli akvarij v naravnem okolju. Videli smo delfine, morske pse, želve in še veliko drugih vrst morskih bitij, katerih ne vem imena. Skratka zelo zanimivo!

Če bi na teh otokih imeli elektriko in internet, bi se kar preselil tja!

Na poti nazaj proti Cartageni smo se ustavili na rajski plaži po imenu Playa Blanca. Slika v prispevku z naslovom Kolumbija je odlicna destinacija za potovanje je ravno s te plaže. Žal je bilo za kopanje bolj malo časa.

Naslednji dan smo šli v vas, kjer imajo mini vulkanček. V kraterju vulkana je zdravilno tekoč blato v katerem smo se namakali slabe pol ure. Po namakanju v kraterju smo si šli sprat vulkansko blato v bližnje jezero. Izkušnja je bila zanimiva, koliko pa bo vulkanska kopel vplivala na zdravje pa ne vem.

Zadnji dan v Cartageni je bil tudi zadnji dan ob morju. Odločili smo se, da ga izkoristimo za počitek. Odpravili smo se na sedem kilometrov oddaljeno plažo. Najprej smo se fino najedli škampov, potem smo se pa kopali, brali, zafrkavali,…

Na plaži smo spoznali Italijana, ki se je oženil v Kolumbijo in sedaj pomaga otrokom, ki beračijo in se podajajo v prostitucijo. Pomoči nima nobene. Vse skupaj financira z oddajo svojega stanovanja v Milanu. Res pravi humanitarec.

Cartagena je prijetno mesto. Še posebej mi bo v spominu ostal zadnji dan, tik preden smo se odpravili na nočni avtobus proti Medelinu. Bili smo lačni in smo razmišljali kam bi šli jest. Odločili smo se za najbolj preprosto (in poceni, čeprav to ni bil cilj) varianto. Na enem trgu pred cerkvijo, kjer je bilo kar veliko ljudi, so na ulici pekli pice. Stole so nam postavili kar na pločnik. Ker smo bili žejni smo želeli naročiti še naravni pomarančni sok, pa so nas poslali k sosednji stojnici. Tam nam je gospa srednjih let pripravila odlične naravne sokove za smešno ceno. Potem smo še pojedli pico in si na koncu privoščili še en naravni sok.

Zame je bila to boljša večerja, kot večerja v najbolj elitni restavraciji!

Da je Kolumbija odlična destinacija za potovanje, sem ugotovil že prve dni potovanja. Vsak dan pa sem v to mojo trditev vse bolj prepričan! Kolumbija je res super destinacija za potovanje!

V Bogoto smo prileteli v petek pozno zvečer. Ker sem o Kolumbiji in Bogoti slišal že vse mogoče zgodbice, me je bilo Bogote malo (res čisto malo) strah. Ta strah pa se je popolnoma razblinil naslednji dan, ko smo se malo sprehodili po Bogoti.

Še v soboto popoldan smo se iz Bogote odpravili proti severu v staro kolionialno mestece Vila de Layva. V Vili da Layva se je čas ustavil pred nekaj sto leti. Ulice mesta in glavni trg je tlakovan s kamni, hiše so še iz časa, ko so tu vladali Španci,… Skratka zanimivo in prijetno mestece.

Naslednji dan smo si šli ogledati nekaj znamenitosti okoli Vile de Layve. Najbolj zanimiv je bil obisk farme nojev. Poleg farme nojev smo si ogledali še muzej fosilov, astronomski observatorij iz časov pred Španci in eno staro cerkvico. Muzej fosilov in observatorij nista na nas pustila posebnega vtisa, cerkvica pa je bila zelo zanimiva.

V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpravili do mesteca San Gil, ki je znan po adrenalinskih športih. Mi smo se najbolj navdušili za rafting. Sprva sicer nismo bili najbolj navdušeni nad blatno rjavo reko, ampak ko smo se z raftom spustili po reki navzdol je bilo super. V San Gilu nismo prespali, ampak smo se zvečer z nočnim avtobusom odpravili proti Santa Marti.

Deset urna vožnja z avtobusom je hitro minila. Santa Marta je pol milijonsko mesto, ki leži ob Karibskem morju. Kolumbija ima sicer večji del obale ob Tihem oceanu, ki je dokaj nedostopno, manjši del pa ob Karibskem morju.

Ker je Santa Marta dokaj nezanimiva, smo se že z avtobusne postaje odpravili proti manjšem ribiškem mestu Taganga, ki je iz Santa Marte oddaljen slabih deset kilometrov.

Prvi dan v Tagangi smo izkoristili za poležavanje na plaži. No tudi potapljali smo se malo! Na plaži smo si vsi privoščili 45 minutno masažo za ceno sedmih evrov. Ni bilo slabo.

Danes pa je bil najbolj zanimiv dan, odkar smo v Kolumbijo. Obiskali smo nacionalni park Tayrona. Nacionalni park je znan po indijanskem ljudstvu Kogi, vendar sem prepričan, da ga večina popotnikov in turistov obišče zaradi čudovitih plaž in lepe narave. Takoj, ko bo mogoče, bom nekaj slik objavil tukaj na blogu.

Dostop do plaž je možen samo peš (cca 1 uro hoje)  ali s konjem. Ravno zato so plaže zelo čiste. Če bi se lahko vsak pripeljal z avtom, bi najbrž bilo kar veliko smeti. Omeniti moram tudi, da smo jedli odlične škampe, za smešno ceno. Sedem evrov skupaj s prilogo riža, pomfrija in solate.

Drugače je Kolumbija zelo varna za potovanje. Mi zaenkrat nismo imeli niti najmanjših problemov. Ljudje so zelo prijazni, problem je le, ker skoraj nihče ne zna niti besedice angleško.

Kolumbija je tudi dokaj poceni dežela. Za prenočišča plačujemo povprečno 7 - 8 evrov na osebo. Hrana je v manj turističnih krajih čisto poceni (2 - 3 evra obrok), kjer je pa bolj turistično, pa je tudi hrana malo dražja (5 - 8 evrov obrok).

Avtobusi so tudi dokaj poceni. Za štiri ure vožnje smo plačali sedem evrov.

V glavnem ni slabo!

Lep pozdrav v Slovenijo!

Malo več kot en dan me loči, do odhoda v Kolumbijo.

Kot vedno, imam tik pred odhodom mešane občutke. Po eni strani se potovanja zelo veselim, po drugi strani pa je doma toliko ljudi in stvari, ki jih bom pogrešal.

Vsekakor pa se potovanja zelo veselim. Lahko rečem, da je veselje večje od domotožja. Vem, da mi bo Kolumbija zelo všeč. Trenutno razmišljam samo o poležavanju na vroči Karibski plaži, pod kokosovimi palami,…  Kolumbija ima veliko znamenitosti, vendar sem trenutno tako utrujen (fizično in psihično), da razmišljam samo o plaži.

Kot vedno, bom tudi tokrat na potovanje vzel cel kup knjig. Berem zelo rad, vendar doma nimam časa, niti nisem dovolj sproščen,…. Na potovanjih pa z veseljem berem in berem. S sabo bom vzel naslednje knjige:

Pocestnica - Benka Pulko (na potovanju mora biti popotniška literatura)
Islam in muslimani v Sloveniji - Ahmet Pašić (zgodovina in Islam me zanima)
Che Guevara - Fidel Castro (prava knjiga, na pravem mestu)
Prepričevanje - Dave Lakhani (ker sem še samski, da bom zanal katero prepričati, da sem jaz najboljša izbira )

Malo pa me je strah, da bi mi spet kje izgubili prtljago, kot na lanskem potovanju po ZDA in Mehiki. Upam, da nahrbtnik srečno prispe v Bogoto. Seveda isti dan kot jaz.

Preberite tudi članek z naslovom Kolumbija prihajamo.

Nekje sem prebral, da si moraš cilje napisati na list papirja, če želiš, da jih boš uresničil. Še najbolje je, da ta list papirja obesiš nekam nad posteljo, da svoje cilje vidiš vsak dan.

Jaz bom svoje cilje napisal kar na blog. Mogoče bom pa ta prispevek tudi natisnil in ga obesil nekam k postelji.

Glede mojega podjetja, si ne bom postavljal nekih ciljev. Moji delavniki so ponavadi dolgi 12 ur, po par ur pa delam tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako, da ravno za delo, si ne bom postavljal nekih ciljev, ker pol bom samo še več časa v službi.

Glede osebnega zadovoljstva pa imam naslednje cilje:

1. Rad bi šel na dva večja potovanja. Za potovanje v Kolumbijo smo že dogovorjeni, da gremo marca. Upam, da ne pade kaj v vodo. Bi bilo pa fino, da bi se proti koncu leta odpravil še kam. Kakšen Jemen, Etiopijo ali Nepal.

2. Že mnogo let želim iti na tečaj jadralnega padalstva.

3. Vsaj ene pet dni smučarije!

4. Vsaj ene pet dni plezanja.

5. Poleti si želim iti na izlet po Hercegovini.

6. Shujšati moram vsaj za pet kilogramov.

7. Redno moram hoditi vsaj dvakrat na teden na fitnes.

8. Fino bi bilo, če bi dobil kakšno resno punco!

9. S Silvotom enkrat iti na ‘kajtanje’.

10. Iti na rafting (reka Una v Bosni in Hercegovini).

11. Vzeti si malo več časa za prijatelje.

12. Pa da bi imel moj blog na koncu leta ene 10.000 obiskovalcev na mesec.

Čez eno leto bom pogledal ta pripevek in napisal katere cilje sem izpolnil in katere ne.

Kolumbija je država, katera je že dalj časa na mojem spisku želja, da bi jo obiskal. Vendar se z sopotniki, z katerim ponavadi potujem nismo mogli dogovoriti, da bi jo obiskali. Sestra je rekla, da jo Južna Amerika ne zanima, brat je rekel, da je Kolumbija nevarna,…..

V Južni Ameriki nisem bil že zelo dolgo časa. Sem pa jo obiskal dvakrat. Prvič je bila moj cilj Venezuela, drugič pa Ekvador in Peru. Zadnja leta pa sem potoval predvsem po Aziji.

Kolumbija imam popotniku ponuditi marsikaj zanimivega. Ima sanjske plaže ob Karibskem morju, visoke zasnežene gore, amazonski pragozd, bogato živalstvo, kolonialna mesta,…

Drugače pa je Kolumbija dokaj poceni dežela. Računam, da bomo za 16 dni potovanja po Kolumbiji porabili med 700 in 1000 evri. Letalska vozovnica pa je tudi poceni. Povratna vozovnica iz Milana, preko ZDA v Kolumbijo stane 580 evrov z vsemi taksami.

Če je kdo že bil v Kolumbiji, bi ga z velikim veseljem povabil na kavico, da mi malo pove kaj se splača pogledati, na kaj je treba biti pazljiv,……

Kolumbija prihajamo! Iz Slovenije odrinemo 6.3.2009