Potovanja in podjetništvo

Archive for the ‘Prijatelji’ Category

Pred 14 dnevi sem bil na popotniškem pikniku, na katerega me je povabil Uroš Ravbar. Na pikniku se nas je zbralo kar lepo število tistih, ki nas zanimajo potovanja. Imeli smo se super!

Z Urošem, pa sva se dogovorila, da bo bralcem mojega bloga podaril knjigo z naslovom Z avtom okoli sveta. V knjigi Uroš Ravbar opisuje svojo dve leti dolgo potovanje z avtom okoli sveta. Knjige še nisem prebral, sem jo pa prelistal. Presenetile so me odlične fotografije!

Knjigo lahko dobiš tako, da se prijaviš na moje E novice (levi stolpec zgoraj). Med vsemi prijavljenimi bom izžrebal enega srečneža, ki bo dobil to odlično knjigo. Več o knjigi si lahko preberete na strani Z avtom okoli sveta.

Če te zanimajo malo drugačna potovanja pa si obvezno poglej spletno stran Uroša Ravbarja.

Čeprav smo se trudili nismo zmagali!

Najbrž je že skrajni čas, da na svojem blogu posvetim en prispevek svojim prijateljem. Do sedaj je imel to čast samo moj prijatelj frizer, Janez Ratajec.

Moj prijatel Jože, kličem ga Joco ali Joško ima gostilno v Slovenski vasi. Čeprav ta prispevek na mojem blogu ni namenjen temu, da bi mu delal reklamo, moram povedati da ima ta gostilna (katere šefica je njegova mama), najboljšo hrano daleč na okoli.

Kljub temu, da se z Joškotom načelno dobro razumeva, sva bila rekordno veliko krat skregana. Pač na ene stvari imava različne poglede. Zelo ‘lušno’ je z njim iti ven, saj je zabaven, rad se ‘heca’, rad pije,……

Da ni ‘zajeban’ tip se vidi po tem da je pripravljen prijatelja pohvaliti pred puncami. Tudi kakšen zmenek mi je že zrihtal! Zakaj omenjam to? Zato, ker 90% prijateljev te pred puncami raje očrni kot pohvali! Slovenska nevoščljivost! Dva, ki bosta brala ta prispevek, bosta že vedela kaj mislim!

In ker je ravno prilika, naj še povem, da Gostilna Vojnovič iz Slovenske vasi 7.marca organizira ples za Dan žena. Jaz se prireditve žal ne bom mogel udeležiti, ker bom takrat že v Kolumbiji. Z veseljem pa čakam naslednji tak dogodek. Predvsem zato, da se ‘zavrtim’ z prijazno in simpatično natakarico Vesno, ki dela v gostilni Vojnovič.

Več informacij o plesu za Dan žena najdete na spletni strani Naj gostilna.

Nekje sem prebral, da si moraš cilje napisati na list papirja, če želiš, da jih boš uresničil. Še najbolje je, da ta list papirja obesiš nekam nad posteljo, da svoje cilje vidiš vsak dan.

Jaz bom svoje cilje napisal kar na blog. Mogoče bom pa ta prispevek tudi natisnil in ga obesil nekam k postelji.

Glede mojega podjetja, si ne bom postavljal nekih ciljev. Moji delavniki so ponavadi dolgi 12 ur, po par ur pa delam tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako, da ravno za delo, si ne bom postavljal nekih ciljev, ker pol bom samo še več časa v službi.

Glede osebnega zadovoljstva pa imam naslednje cilje:

1. Rad bi šel na dva večja potovanja. Za potovanje v Kolumbijo smo že dogovorjeni, da gremo marca. Upam, da ne pade kaj v vodo. Bi bilo pa fino, da bi se proti koncu leta odpravil še kam. Kakšen Jemen, Etiopijo ali Nepal.

2. Že mnogo let želim iti na tečaj jadralnega padalstva.

3. Vsaj ene pet dni smučarije!

4. Vsaj ene pet dni plezanja.

5. Poleti si želim iti na izlet po Hercegovini.

6. Shujšati moram vsaj za pet kilogramov.

7. Redno moram hoditi vsaj dvakrat na teden na fitnes.

8. Fino bi bilo, če bi dobil kakšno resno punco!

9. S Silvotom enkrat iti na ‘kajtanje’.

10. Iti na rafting (reka Una v Bosni in Hercegovini).

11. Vzeti si malo več časa za prijatelje.

12. Pa da bi imel moj blog na koncu leta ene 10.000 obiskovalcev na mesec.

Čez eno leto bom pogledal ta pripevek in napisal katere cilje sem izpolnil in katere ne.

Slišim, da se moj blog kar bere. Nikoli si nisem mislil, da bi pol pismen kot sem, znal napisati kaj takega, da bi to koga zanimalo.

Eden od mojih prijateljev, ga menda bere zutraj ob kavici. Nekdo mi je rekel, da ga bere, ko se želi nasmejati. Eni se delajo norca, da pišem neumnosti. Ampak vseeno berejo.

Da se bere moj blog me zelo veseli. Hvala vsem, ki me berete! Naj pa vas ob tej priliki še prosim, da sem in tja napišete kakšen komentarček. Saj ni tako težko!

Moj prijatelj Mirko mi je že večkrat svetoval, da bi moral napisati knjigo. Pravi, da zaenkrat imam vsebine vsaj za dve knjige. Take in drugačne. Naj povem, da je moj prijatelj Mirko najbolj študiran človek kar jih poznam. Je namreč magister ekonomije in tisti, ki ga poznajo vedo da je ‘brihten’ fant!

Ker me berete, sem se odločil, da bom v bodoče pisal še o drugih stvareh kot sem sedaj. Pisal bom o mojih puncah, ljubezenskih težavah, moji podjetniški poti,…….. Če bom pisal kakšne neumnosti, mi pa prosim povejte!

Čas je da v svojem blogu napišem tudi kakšen prispevek o mojih prijateljih in znancih. Naj prvemu pripade ta čast mojemu frizerju, ki mi je prvi rekel zakaj na blogu ne pišem nič o prijateljih.

Moj frizer je že dolgo časa Janez Ratajec iz Trebnjega, znan kot Frizer Ratajec. Čeprav nerad, moram priznati, da je odličen frizer. Jaz sem ga zdaj ene dvakrat izneveril, pa sem se šel k frizerju drugam. Bilo je sicer ceneje, bolj prijetno,… samo frizura pa je le malo drugačna, če te postriže Frizer Ratajec.

Drugače je tale Frizer Ratajec kar v redu fant, sicer malo poseben (kater frizer pa ni), pa kdaj se mu naredi, da se mu iz telefona pomotoma izbriše kakšna telefonska cifra. Če bere bo že vedel kaj mislim.

Če vas pa zanima zakaj zakaj je drugje bolj prijetno Read the rest of this entry »

Ko sem bil v Kraljevu – Srbija  sem ta izletek izkoristil, za obisk vojašnice v kateri sem služil vojaški rok v JNA. V vojašnici sem brez težav dobil podatke o vseh, ki so bili z mano v vodu.

V vojski sva bila med drugimi tudi zelo dobra prijatelja z Petrom iz Zenice. Odkar me zadnja leta pot velikokrat vodi čez Zenico, sem se velikokrat spomnil na njega. Vendar se njegovega priimka nikakor nism mogel spomniti. Sedaj, ko sem dobil priimek, sem ime in priimek vpisal v Google in naletel na stran, kjer so se vpisali tisti Zeničani, ki ne živijo več v Zenici. Med njimi je bil tudi moj prijatelj Petar. Na strani sem tudi našel njegov email naslov in sem mu pisal.

Danes sem dobil njegov odgovor. Se ne spomnim, kdaj sem dobil mail, ki sem ga bil tako vesel kot tega. Mislim, da je bil tudi Petar zelo vesel mojega. Saj po njegovem odgovoru tako sklepam.

Prosto da ne povjerujem. Ipak ovo je jako mali svjet. Jeste Ja sam taj Petar iz Zenice. Jos uvjek ne mogu da dodjem sebi. Isto tako da se javio neko drugi mozda se i ne bih setio, ali Gorec Tomaz mi je ostalo u jako dobrom sjecanju. Moj prijatelju ne mogu da ti opisem koliko mi je drago da smo se nasli pa cak i na ovaj nacin. Ja vec dugo godina ne zivim u Zenici jer sam zbog glupog rata morao da odem odatle.