Kanjon reke Krupe – lepota, ob kateri ostaneš brez besed

Kanjon reke Krupe je ena lepših stvari, ki sem jih videl in doživel v zadnjem času. Kljub temu, da sem oseba, ki vsako leto veliko potuje in sem že videl zelo veliko naravnih lepot, sem nad kanjonom reke Krupe navdušen. Lahko bi rekel, da sem kot majhen otrok, ko mu daš igračo, ki si jo je že zelo dolgo časa želel.

Kanjon reke Krupe se nahaja v Zadarskem zaledju. Od mesta Obrovac je oddaljen natanko 20 kilometrov.

Reka Krupa je zelo kratka reka, ki v dolžino meri samo 7 kilometrov. Ponaša se s čudovitim kanjonom in kar devetnajstimi slapovi. Izliva v reko Zrmanjo, ki je veliko bolj poznana kot Krupa. Tudi reka Zrmanja se ponaša s čudovitim kanjonom. Ob reki Zrmanji so snemali film Vinetou. Na Zrmanji nudijo tudi možnost raftinga ter spusta s kajaki.

Zanimivo je, da kanjon reke Krupe obišče zelo malo ljudi. Sam sem do sedaj bil v kanjonu šestkrat in sem samo enkrat srečal eno mlado družino. Vsem, ki imate radi mir in ne marate gneče, bo tukaj zelo všeč.

Sam sem pred kratkim prehodil reko Krupo od izvira do izliva. Kako je potekala pot si poglejte v spodnjem videoposnetku. To je bila res zanimiva avantura, kjer sem imel kar nekaj nevšečnosti. 

Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.

Izhodišče za enourni pohod v kanjon reke Krupe je na koordinatah 44.193730, 15.844029. Tukaj stoji samo ena zelo stara hiša, v kateri živi starejša srbska družina. Zakaj srbska? V času pred vojno so na tem področju živeli večinoma Srbi. Gospod in njegova žena sta zelo prijazna in vedno povabita na kavico in v zameno ničesar ne pričakujeta. Pri hiši imajo več kot 50 koz kar je tudi zelo zanimivo.

Na navedeni koordinati brez težav pustite svoj avto in se odpravite na eno uro dolg pohod do dna kanjona. Ravno na tem delu kanjona je več kot sto let star star kamniti most. Legenda pravi, da je most zgradil fant, ker je bil zaljubljen v punco, ki je živela v vasi, na drugi strani reke Krupe.

Že ko se spuščate v kanjon, boste lahko občudovali to neizmerno lepoto narave. Na poti v kanjon je veliko zanimivih razglednih točk, iz katerih boste lahko naredili čudovite fotografije.

Tik za mostom je reka naredila velik tolmun, v katerem se lahko brez težav okopate in zaplavate do treh ali štirih (odvisno koliko je vode) manjših, vendar zanimivih slapov. Takoj za kamnitim mostom je tudi nekoliko večji slap, ki si ga je vredno ogledati.

V kanjonu je veliko dreves fige in nihče bo noben jezen na vas, če si jih boste privoščili. Kdaj točno rodijo fige ne vem. Se mi pa zdi da dvakrat na leto. 

Iz kanjona se lahko vračate po drugi poti, ki je nekoliko bolj zahtevna na enem krajšem delu poti. Na enem odseku, ki je dolg okoli 20 metrov je treba iti po klinih in jekleni vrvi. Če ste vajeni tega bo šlo, v nasprotnem primeru verjetno ne. Lahko poizkusite, saj je ta odsek na začetku poti in če se vam bo zdelo prezahtevno, se lahko vrnete in greste nazaj po isti poti, po kateri ste prišli.

Kot sem že omenil, sem bil v kanjonu reke Krupe že šestkrat. Zadnjič sem bil letos v začetku junija, skupaj s prijateljem Aleksom, ki je med drugim tudi strokovnjak za snemanje video posnetkov.

Ker sva oba z Aleksom osebi, ki radi raziskujeta, sva se odločila, da si vzameva cel dan za raziskovanje kanjona.

Najprej sva se kopala v tolmunu, plezala po slapovih, skakala v vodo,… Skratka, raziskovala in hkrati vse skupaj snemala in fotografirala.

Ko sva zaključila z raziskovanjem v okolici kamnitega mostu, sva se odločila, da se odpraviva po levem bregu reke navzdol. Na začetku je bilo vse lepo in prav, potem pa je pot postajala vse bolj neprehodna. Na drugem bregu reke je bilo vse videti veliko bolje, zato sva se odločila, da kljub temu, da sva imela s sabo veliko foto in video opreme, prečkava reko. Morala sva najti kraj, kjer reka ni bila globoka. Fotoaparatov in kamere namreč nisva smela zmočiti.

Našla sva slap, ki je dal slutiti, da voda ni globoka in bi se jo dalo prečkati. Najprej sva se morala prebiti skozi hudo goščavo, nato sva brez težav prečkala reko, na koncu pa se je pojavila težava, ki je bila veliko večja, kot je sprva kazalo. Namreč desni breg reke je bil popolnoma zaraščen z grmičevjem in zdelo se je, da je nemogoče priti čez. Malo višje sem le našel en prehod, kjer sem se stežka prebil skozi grmovje. Ko sem se prebil, se je pred mano znašel par metrov širok pas živega blata. Ni bilo druge izbire kot, da vkorakam vanj. Vdrl sem se skoraj do riti, vendar je uspelo. Najbolj neprijeten občutek od vsega je bilo to, da ne veš kaj je v tistem blatu.

Ko mi je uspelo priti čez sem poklical še Aleksa in mu povedal, kam naj pride. Še danes se spomnim njegovega izraza na obrazu, ko je pred seboj zagledal blato.

Ker je bila na drugi stran reke lepo urejena potka, sva se odpravila naprej ob reki. Najin cilj je bila točka, kjer se Krupa izliva v reko Zrmanjo.

V nekem trenutku se je kanjon kar razširil in pred nama so se pojavili travniki, na katerih so se pasle krave. Nato je kanjon spet postal zelo ozek in ni mi bilo nikakor jasno, kako so na tiste travnike pripeljali krave.

Ker se je dan že prevešal v večer, najinega cilja (sotočje Krupe in Zrmanje) pa nikjer na vidiku, sva se odločila, da se obrneva in greva počasi proti avtu. Ko sem kasneje doma preučeval Google maps, sem ugotovil, da sva se obrnila ravno pred čudovitim slapom. Vendar nič zato. Še en razlog več, da se čim prej vrnem na ta čudoviti kraj.

Ko sva se vračala nazaj, sva bila prepričana, da nekaj posebnega ne bova videla. Vendar sva se motila. Kar naenkrat se je pred nama znašel slap čudovite oblike in barv. Takoj, ko sem videl slap, sem si želel zaplavati v njega. Ker je bil tok močan, ni bilo ravno preprosto zaplavati, vendar je šlo. Ker je bilo vse tako zelo lepo, sem šel na kopno po GoPro in slap posnel še od znotraj. Posnetek si lahko pogledate spodaj.

Nadaljevala sva pot ob reki navzgor. Kar naenkrat je zmanjkalo poti in pred nama se je pojavila stena. Malo sem splezal po njej in v daljavi videl, da sva zgrešila eno pot, ki vodi iz kanjona. Aleksa sem vprašal ali preplezava steno ali se vrneva nazaj. Nekako sem ga prepričal, da bo bolje, da preplezava steno, ker bova s tem prišla veliko hitreje do avta.

Pri avtu naju je pričakala čreda simpatičnih koz. Kasneje je prišel tudi gospodar, prej omenjene hiše in naju povabil na kavo. Ker je bila ura že okoli pol desetih, sva morala povabilo žal zavrniti. Smo pa malo poklepetali, kar je bilo tudi zanimivo.

Nad doživetim sem bil popolnoma navdušen. V glavi sem si že delal načrt, kdaj se spet vrnem na ta prelep kraj in raziščem kanjon do konca. V planu imam, da se v kanjon Krupe, spet odpravim septembra. Takrat bodo zrele tudi fige. Ni lepšega, kot pojesti figo, ki jo sam utrgaš iz drevesa.

Ponovnega obiska kanjona reke Krupe se zelo veselim, kot sem se včasih veselil petka, ko sem šel v disko.

 

9 komentarjev

  1. Z možem se že nekaj let vračava na ćarobno Mrežnico, sedaj pa si me navdušil še za Krupo. Ker se ne spoznam na koordinate, bi prosila za kakšna bolj cestna navodila, kako priti do kamnitega mostu.
    Hvala

    1. Prekrasno Tomaž. Kr vleče, da ni še odpravila tja. Hvala, zdaj vem za to lepoto in en dan bo to moja destinacije.
      Lep pozdrav, Ksenija

  2. Odličan opis. Bravo. Vredi videti tu reku. Ona je vrlo blizu Zadra, na sat vremena. Odlična za jednodnevni izlet.

  3. Hvala za tale opis in video, ki naju je popolnoma navdušil, tako, da sva šla kraj takoj obiskat, saj sva bila v Maslenici. S pomočjo kordinatov, ki ste jih objavili, sva kraj našla brez problemov. Res krasno, hvala!

  4. Hvalezna za vse slike in video posnetke. To so take lepote, da ti sapo jemlje. Bravo in hvala, da delite

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja