Postanek sva s Tomažem naredila v noro dobri restavraciji Kapri v makedonskem mestu Bitola, ki sva jo našla čisto po naključju, kjer je bilo za prvomajske praznike nabito polno in od tam pot nadaljevala do grške meje vse do Meteore. Zanimivo je bilo, da Grki za razliko od Makedoncev na avtocesti niso pobirali cestnine, prav tako pa nikjer nisva zasledila, da bi bilo za grško avtocesto potrebno kupiti vinjeto.

Meteora je eden izmed posebnih in najbolj obiskanih krajev severne centralne Grčije v grški pokrajini Tesaliji, zaščiteno kot območje UNESCOVE svetovne dediščine, znana po enem izmed največjih pravoslavnih samostanskih kompleksov. Ime izvira iz pridevnika meteoros, kar pomeni ?viseč v zraku?. Še pred prihodom do Meteore ob vožnji po pokrajini v daljavi že od daleč zagledaš nenavadne visoke skale, zato ti kmalu postane jasno zakaj.

Prenočila sva v kakšnih 30 km oddaljenem kraju Kakoplevri, saj je na bookingu kazalo, da so na Meteori vsa prenočišča zasedena. Že takoj naslednje jutro ob prihodu v mestece Kalambaka pod Meteoro nama je postalo žal. Kalambaka je namreč čudovito prijetno mestece kamnitih zidanih hiš in številnih izjemno prijetnih grških tavern z dobro hrano, prav gotovo bi prenočišče brez rezervacije našla tudi tam.

Meteora je znana po nenavadnih masivnih gorskih blokih, ki se strmo dvigajo navpično proti nebu. Na visokih strmih skalah je bilo v času turških vpadov nekje med 12. in 16. stoletjem zgrajenih 24 samostanov, od katerih jih je danes aktivnih 6, v njih pa menihi in nune prebivajo še danes. Samostani so med sabo dobro povezani z asfaltno cesto, sicer pa je vse samostane Meteore možno raziskati tudi peš, če si narediš dober načrt poti lahko že v enem dnevu. Od kraja Kastraka pod Meteoro do enega izmed najbolj oddaljenih samostanov na Meteori, samostana Svete trojice, Holy Trinity, je okoli 10 km.

Meteora je prava plezalna meka tudi za ljubitelje plezanja. Strmi in gladki masivni bloki se namreč dvigajo tudi čez kakšnih 500 metrov visoko.

Z avtom sva se najprej odpeljala do enega izmed pomembnejših samostanov, samostana Varlaam. Avto sva parkirala malo nižje spodaj ob cesti in od tam na nešteto manjših in večjih skalah raziskovala številne fantastične razgledne točke, s katerih se vse naokoli dobro vidi skoraj celotna Meteora.

Ves čas sem z strahospoštovanjem plezala po nezavarovanem in neravnem skalovju s številnimi globelmi, opazovala številne turiste in se spraševala, kako to, da komu ne spodrsne v globino. Najbolj adrenalinsko doživetje svojega življenja sem doživela, ko je Tomažu uspelo, da me je spravil na eno izmed strmih skal, da bi naredila par slik. Ob pogledu na globino z ozke visoke strme skale me je čisto zares skoraj kap, še huje pa je bilo priti dol. Tega plezanja zagotovo ne bom nikoli pozabila, noge pa so mi ob misli na skalo tresle še naslednji dan.

Vsak samostanski kompleks Meteore je zgrajen na skali okoli centralnega dvorišča, sredi katerega se nahaja glavna cerkev s freskami, obkrožena z meniškimi celicami in kapelami. Vsak samostan ima svoj odpiralni čas. 4 samostani so moški, dva sta ženska. Midva sva si ogledala dva.

Najprej sva zapeljala na drugo stran Meteore, do samostana Holy Trinity. Gre za enega izmed najbolj oddaljenih in manj obiskanih samostanov Meteore. Nama je bil najbolj zanimiv, ker je zgrajen povsem na vrhu klifa, kar od daleč s ceste izgleda zelo fascinantno, kakor da res visi v zraku. Do samostana Holy Trinity se dostopa po stopnicah, skritih in vklesanih v skalo navzgor, sicer pa do tega samostana vodi preko globeli tudi manjša gondola, za katero pa v času najinega obiska ni bilo videti, da bi delovala. Pred vhodom se enako kot za vstop v vse ostale samostane pobira vstopnina. Ženske morajo biti primerno oblečene in si morajo gole noge pokriti s haljo, ki jo dobijo pri vhodu. V zadnjem delu samostana je izhod na skale, kjer se dobro vidi še en fantastičen razgled na celotno mesto Kalambaka v dolini, sicer pa je samostan pridobil svojo ?meteorsko? slavo leta 1981, ko je bil prikazan v filmu Jamesa Bonda.

Največji in najpomembnejši samostan na Meteori, hkrati tudi najbolj poznan, je samostan Moni Megalou Meteoru, izgrajen na najvišji skali. Že od daleč se vidi, da gre tudi za enega izmed najbogatejših samostanov Meteore in sicer zato, ker se je eden izmed srbskih vladarjev spreobrnil v meniha in vse svoje premoženje zapustil samostanu. V njem se nahaja velika glavna cerkev, ob sprehodu po njem naletiš na številne cerkvene freske, ogledati se da celo staro kuhinjo, sicer pa si je za ceno vstopnice v notranjosti možno ogledati tudi tri muzeje, pri čemer se je meni osebno daleč najbolj zanimiv zdel muzej zgodovine in folklore.

Nenavadno skalovje in ogromni masivni bloki Meteore delujejo zelo futuristično. Če si bolj pogumne sorte, na Meteori ni težko najti svoje skale, s katere lahko zagotovo doživiš najlepše samotne poglede na sončni zahod, vsaka minuta preživeta v Meteori pa pušča nepozabne vtise, zato se res čudim, kako to, da Meteore nisem obiskala že prej.

meteora

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*