Ohridsko jezero me je navdušilo s svojim lepotami

klikni na posamezno sliko za povečavo

Tako mesto Ohrid kot  Ohridsko jezero sta pod zaščito Unesca. Kako tudi ne, saj je Ohridsko jezero eno izmed najstarejših na svetu ( v rangu Bajkalskega jezera v Rusiji in jezera Titicaca v Peruju) in s svojimi 300 metri eno najglobljih v Evropi, okolica jezera pa je bila poseljena že v prazgodovinskem času.

Morda malo manj znan podatek, a zato toliko bolj fascinanten, je, da ima Ohridsko jezero kar 365 pravoslavnih cerkva oz. svetih mest okoli jezera,  za vsak dan naj bi bila torej ena.

Ker vseh ne gre ogledati, sva se s Tomažem odločila, da si ogledava enega najbolj znanih,  samostan Sv. Nauma, ki se nahaja tik zraven meje z Albanijo. Gre za izjemno lep in popularen samostan na jugu Ohridskega jezera, ki ga obiskujejo množice turistov. Kako tudi ne, notranjost celotnega samostanskega kompleksa je prijetno urejena, poleti se da tam na plaži tudi okopati, ob poti pod cerkvijo nad izviri Ohridskega jezera pa se nahajajo številne živahne gostilnice na lesenih splavih oz. lesenih deskah. Spodaj tik pod cerkvijo se v senci dreves nahaja še velik zelen park s fontanami, po samostanskem kompleksu ob cerkvici pa se prosto med obiskovalci sprehaja kar nekaj pavov, med drugim se v parku najde tudi zanimiv popolnoma bel pav albino. Ob prihodu sva bila s Tomažem deležna celo čisto pravega pavjega ravsa za samico.

Za ogled notranjosti cerkve Sv. Nauma iz 16. stoletja ( originalno iz 10., saj je bila prvotna v času Otomanske vladavine porušena), v kateri je pokopan tudi sveti Naum,  je potrebno plačati vstopnino. Tip pred okencem, ki je pobiral vstopnino, je imel pred sabo makedonsko rakijo, ki bi naj bila popolnoma naravna in po njegovih besedah najboljše zdravilo za vsako bolezen. Najprej jo je ponudil svojemu  prijatelju pred mano, potem pa še meni.  Očitno mu je bil moj odziv na rakijo tako zelo všeč, da mi je vrnil 100 makedonskih DEN in mi dejal, da je zame vstop prost.

ohridsko jezero
Ohridsko jezero

Grobnica svetega Nauma se nahaja v manjši desni kapeli. Zgodba pravi, da bi naj, če prisloniš svoje uho tik nad njegovo grobnico in pazljivo prisluhneš, slišal bitje njegovega srca, dotaknitev nagrobniškega kamna pa bi ti naj izpolnila željo.  Polna pričakovanj sem podržala svoje uho nad grobnico. Kot je bilo videti njegove srce očitno bije neslišno ali pa vsaj zelo slabo, upam pa, da se me bo odslej naprej držala vsaj sreča.

S Tomažem sva se nato po glavni cesti preko Nacionalnega parka Galičica, ki se ponekod dviga tudi čez 1800 metrov nadmorske višine, odpravila do Prespanskega jezera. Nekje na pol poti čez prelaz sva ob cesti naletela na tablo za razgledno točko. Takoj sva ustavila in res sva imela kaj videti, panoramska točka je ponujala fantastičen razgled na celotno Ohridsko jezero vse od mesta Ohrid na severozahodu, mesta Struga na severu pa vse do gora v Albaniji na jugozahodni strani jezera. Na panoramski točki se nahaja tudi miza in nekaj klopi, zato je razgledna točka dobra priložnost tudi za malo daljši počitek.

Pred odhodom iz mesta Ohrid sva si s Tomažem nameravala ogledati še cerkev Svetega Jovana Kaneo. To je cerkvica, ki jo boste videli na vseh reklamnih brošurah, kjer promovirajo Ohridsko jezero. Gre za eno najbolj pogosto obiskanih cerkvic Ohrida, ki jo najbrž ravno zato lahko najpogosteje vidimo tudi na vseh slikah, cerkev pa se nahaja na dobri lokaciji in sicer na klifu direktno nad jezerom nekaj minut izven centra mesta, do katere vodi lepa potka ob jezeru. Cerkev Svetega Jovana Kaneo je bila zgrajena konec 13. stoletja, znana pa je tudi po tem, da se v notranjosti nahaja nekaj fresk, a se za vstop vanjo seveda pobira vstopnino.

Ker se nama je nekoliko mudilo, sva do cerkve Svetega Jovana Kaneo želela vsaj čim bližje priti kar z avtom. Navigacija naju je vodila po ozki cesti med hišami v klifu, a na koncu nikjer nisva mogla parkirati, zato sva obrnila in po nekakšni traktorski cesti zavila okoli trdnjave carja Samuela. Gre še za eno zanimivo in pogosto obiskano razgledno točko Ohrida, ki se nahaja nad mestom Ohrid. Avto sva tako parkirala pod trdnjavo, kjer je bilo poti konec, direktno nad cerkvijo Svetega Jovana Kaneo. Lokacija za parkiranje je dobra za vse, ki se želijo izogniti parkirnini, ni pa najboljša izbira za tiste z dobrim avtom.

Tomaž si je ogledal trdnjavo carja Samuela nad mestom, jaz pa sem se odpravila kakšnih 200 metrov naprej do cerkve Sv. Klimenta na Plaošniku, posvečeni svetnikoma Klementu in Pantelejmonu. Cerkev Sv. Klementa je bila zgrajena na ruševinah prvotne bazilike iz 5. stoletja, v času otomanskega imperija pa se je uporabljala tudi kot mošeja. Ob cerkvi Sv. Klimenta se nahajajo izkopanine stare bazilike, 150 najdenih grobov pa nakazuje, da je bila cerkev v Klementovem času, ki je na tem mestu vodil svojo samostansko šolo,  okoli leta 900 tudi bolnišnica.

Tik ob Plaošniku vodi potka skozi gozd do cerkve Sv. Jovana Kanea zaradi katere sva s Tomažem dejansko tudi prišla in po kakšnih 5 minutah spuščanja navzdol sva jo res zagledala. Pogled na cerkev s te perspektive z jezerom in ladjami v ozadju je res čudovit, tako, da res ni čudno, da je cerkev Sv. Jovana Kanea ena najbolj priljubljenih cerkev Ohrida.

Ohridsko jezero s svojimi 365 cerkvami in lepo naravo ponuja številne možnosti tako za raziskovanje številnih zanimivih zgodovinskih točk kot tudi zgolj za oddih, nad Ohridom pa boste zlasti navdušeni tisti, ki poleg morja obožujete tudi velika jezera.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja