fbpx

So Akrapovič, Boscarol in ostali uspešni podjetniki res taki prasci?

Akrapovič

Miha Kordiš iz stranke Levice grozi uspešnim podjetnikom, kot so Igor Akrapovič, Ivo Boscarol in Marko Lukić, da jim bodo nacionalizirali njihova podjetja. Verjetno nima v mislih samo teh treh uspešnih podjetnikov, ampak popolnoma vse uspešne podjetnike v Sloveniji. V Levici te uspešne podjetnike zmerjajo s kapitalističnimi svinjami, izkoriščevalci delavcev,…

Ob takih izjavah se človek vpraša ali res živi v Sloveniji v letu 2018. Jaz imam bolj občutek, da živim v Rusiji v letu 1917, ko so na oblast prišli Boljševiki oziroma komunisti. Dolgo časa je na čelu tega režima bil Stalin, ki je znan kot drugi največji klavec v zgodovini človeštva. Pod njegovo vladavino je umrlo 40 milijonov ljudi. Prehitel ga je samo Mao Cetung, ki ima na vesti 60 milijonov ljudi.

Take izjave, kot jih izjavljajo Luka Mesec, Miha Kordiš in tudi ostali iz Levice so obsojanja vredne. Razočaran sem nad mediji v Sloveniji, ki teh izjav niso ostro obsodili. Nekateri mediji so stopili celo na stran Levice. Take izjave niso samo etično in moralno sporne, ampak so tudi veliko bolj nevarne, kot se zdijo na prvi pogled. V komentarjih na spletnih portalih in socialnih omrežjih vidim, da se kar velik odstotek Slovencev strinja z izjavami članov stranke Levica.

Beri naprej

Na obisku pri Drakuli – grad Bran

Zjutraj sva se iz prijetno urejenega penziona Sonia ponovno odpravila čez znamenito cesto Trans-Fargarašan. Bila je sobota in temu podobna je bila tudi gneča avtomobilov, ki se je še strnila tik pod vrhom prelaza. Spustiva se na drugo stran prelaza, ob vznožju naju kmalu začne spremljati ogromno akumulacijsko jezero Vidraru. Pot ob njem je trajala neskončno dolgo, ni ji bilo ne konca, ne kraja. Na koncu jezera se nahaja ogromen, res ogromen jez. Parkirava ob cesti kot drugi in si greva jez ogledati iz razglednega stolpa, ki se nahaja poleg. Pri vzponu na stolp me ponovno malo prijema strah pred višino. Na vrhu je lep razgled na jez in jezero Vidraru. Jez Vidraru je 166m visok in 305m dolg. Zadrži lahko 465 milijonov kubikov vode. To je pa res ogromno, kajne?

Okrog pete ure popoldne prispeva v mestece Bran, ki je znano predvsem po eni stvari – gradu grofa Drakule. Kraju Bran bi kar težko rekla, da je mesto, saj se mi je zdel kot malo večja razpotegnjena vas. Glede na pretekle izkušnje glede nastanitve in ponujanja teh ob cesti, sva tokrat računala, da se bova poslužila te možnosti. Vendar v mestu Bran nihče ni kazal tablice za prosto sobo. Ustavila sva se v kar nekaj nastanitvenih objektih, pa nobene sreče. Na bookingu vse razprodano, najcenejša soba 150 evrov. Še sreča, da sva imela s seboj šotor in spalni vreči. To sva vzela s Tomažem bolj na mojo pobudo, saj nisva predvidevala, da ga bova res potrebovala. Tako, malo za rezervo, sem mu rekla. Tokrat se je izkazalo kot dobra naložba. Prespala sva v Vampire camping, prijeten manjši kamp, ki nudi po moji oceni okrog 100 mest. Sanitarni prostori so bili izjemno čisti, to moram pohvalit.

Beri naprej

Zberimo 7.000 evrov za plačilo kazni, ki jo morajo plačati plesalci s Kube

Pomagajmo plesalcem iz Kube plačati 7.000 evrov kazni.

Danes me je presenetila novica, da so v Bovcu policisti kaznovali skupino plesalcev s Kube. Ker s sabo niso imeli dokumentov, so jim naložili kar 14.000 evrov kazni. Oziroma polovico, če plačajo v roku 14 dni.

O tistih, ki so napisali to kazen, ne bom izgubljal besed! Moraš biti zelo zloben človek, da narediš kaj takega. Če bi bil jaz policist in bi nekemu revežu napisal samo 100 evrov kazni, bi to imel kar dolgo časa na ‘vesti’. Upam, da ne bom narobe razumljen. Za prekrške, ki res škodujejo družbi, je prav, da se kaznuje ljudi! Na primer za prehitro vožnjo z avtom, kjer ogrožamo sebe in predvsem druge. Ne pa da kaznujejo reveže, ki so prišli dobrodelno nastopati in so celo dostavili dokumente v roku ene ure.
Ni minilo dva tedna, od kar sem bil na potovanju po Romuniji, Moldaviji in Bolgariji. V Moldaviji se mi je zgodilo, da mi je ‘crknil’ avto. Imel sem srečo, da so mi pomagali dobri ljudje. V članku, ki sem ga takrat zapisal na svojem blogu – www.tomazgorec.si/crknil-avto-sredi-nicesar-v-moldaviji, sem se zaobljubil, da če v Sloveniji srečam kakšnega popotnika v težavah, mu bom pomagal, tako, kot so Moldavci pomagali meni. In sedaj imam priložnost pomagati tem nesrečnim plesalcem s Kube.

Na Kubi 100 evrov pomeni zelo veliko. Nisem šel preverjat, vendar mislim, da so to vsaj dve njihovi plači. Predstavljajte si, da bi vi morali za eno tako banalno kazen delati par mesecev!

Beri naprej

Nepozabna cesta na prelaz Trans-Fagarasan

Klikni na posamezno sliko za povečavo.

Na območju Transilvanije se nahaja hribovje Fagaras, ki je del Karpatov. V smeri sever-jug se preko hribovja razteza znamenita cesta Trans-Fagarasan, ki je odprta le del leta (letos od 1. julija do 30. oktobra), saj je pozimi preveč nevarna zaradi snežnih plazov in krušenja skalnih gmot. Cesta ponuja izjemne razglede tako na poti navzgor kot pri spustu. Na prelaz se vzpenjajo številni kolesarji in motoristi. Navdušena sem bila nad oblikami  in razsežnostjo hribovja, na katerega se vzpenja dolga vijugasta cesta. Vzpon po znameniti cesti privabi ogromno ljudi, presenetljivo pa so prevladovali številni domačini.

Na območju ceste Trans-Fagarasan je ob cesti dovoljeno kampirati. Tega se veliko poslužujejo Romuni, saj pridejo kar cele družine in postavijo šotore, razgrnejo po tleh odeje in zakurijo ogenj. Presenetilo me je, ko sem to videla. Nisem si predstavljala, da znajo Romuni tako uživati. Poleg tega nisem pričakovala, da bo na prelazu toliko ljudi.

Čez prelaz sva šla kar dvakrat in za vikend je bil še toliko bolj obiskan. Na prelazu se nahaja plačljivo parkirišče in veliko stojnic s hrano, ki je večinoma madžarskega izvora. Peš sva se sprehodila do ledeniškega jezera Balea, okoli katerega je nekaj koč. Tukaj se začnejo različne pohodniške poti, ki so zelo dobro označene. Vsaka pot je označena z določenim simbolom in to dovolj pogosto, da res ne moreš zgrešiti poti.

Beri naprej

Futurističen rudnik soli v Turdi

Turda Romunija

Prva znamenitost, ki sva jo s Tomažem obiskala v Romuniji, je bil rudnik soli v mestu Turda. Bila sem že v vsaj dveh rudnikih soli, vendar kar sem videla tukaj v Turdi je resnično neverjetno.

Pot do glavne dvorane v rudniku vodi skozi dolge tunele, katerega stene so narejene iz čiste soli. Kmalu na začetku so stopnice, ki vodijo v nižje predele rudnika. Te stopnice so osvetljene z lučmi, ki se nahajajo na polkrožnem oboku tega tunela s stopnicami. Ta del prehoda izgleda kot prizor iz kakšnega znanstveno-fantastičnega filma. Sprva sem mislila, da so ti tuneli zelo zanimivi, vendar me je najboljše še čakalo. Pred nama se je odprl ogromen razgled na veliko dvorano v rudniku. Ta dvorana je posebna, saj je res ogromna, vse stene pa so iz soli. Torej kamorkoli pogledaš vidiš sol.

Beri naprej

Včeraj zvečer mi je ‘crknil’ avto sredi ničesar v Moldaviji

avto - Moldavija

Potovanja niso vedno samo lepa. Včasih se na potovanju zgodi kaj takega, da se ti kar tema naredi pred očmi.

Tisti, ki me spremljate na Facebooku in Instagramu, verjetno veste, da sem se s sopotnico Petro odpravil na 18 dni dolgo potovanje po Romuniji in Moldaviji. Včeraj sva se vračala iz Brašova v Romuniji, v Kišinjevu, ki je glavno mesto Moldavije. Ko sva že bila na poti več kot 11 ur in sva imela do Kišinjeva samo še 42 kilometrov, se je moj skoraj 12 let star Golf Plus nenadoma ustavil. Bila sva sredi ničesar. Nisem mogel verjeti, da me je moj Golf pustil na cedilu. Na trenutke sem celo pomislil, da mogoče to sploh ni res in da sanjam..

Še malo prej sva se oba veselila, ko sva opravila vse carinske formalnosti in sva si rekla, samo še eno uro pa sva v Kišinjevu. V Kišinjevu sva imela rezerviran zelo lep hotelček v središču mesta. Najino navdušenje se je v sekundi spremenilo v eno samo veliko žalost in zaskrbljenost. Ravno v Moldaviji se je to moralo zgoditi.

Pokličem ene dva prijatelja, ki sta dobra mehanika, če mogoče vesta kakšen trik, da bi spravil avto v pogon. Ni ga bilo, na koncu pa sem moral okoli pol desete ure zvečer, ko je bila že trdna tema, poklicati asistenco. Zanimivo, da asistenco sploh nisem mogel poklicati. Najprej neka tajnica v slovenskem jeziku, potem še tajnica v angleškem, na koncu pa je prekinilo zvezo. Tako, da jih nisem mogel priklicati. Sem pa moral plačevati klice po skoraj 4 evre na minuto. Potem kličem mojega zavarovalniškega agenta, ki se je takoj oglasilin mi uredil, da me pokličejo iz asistence. Fant, ki me je klical je bil prijazen in je povedal, da bodo vzpostavili stik s kolegi iz Moldavije in, da naju pridejo ponj. Povedal je, da v Sloveniji to traja okoli ene ure, v državi kot je Moldavija bo pa trajalo dve uri ali malo več. Na koncu sva na asistenco čakala 7 ur.

Beri naprej

Romunija, kako daleč si? 1000 km daleč

Romunija

Za mojo staro mamo je na primer daleč iz Trebnjega do Kopra, saj mi vedno pravi, kako daleč sem šla od doma. Njej se zdi razdalja 150 km od doma strašno daleč, kar je običajno uro in pol vožnje. Jaz pa ji vedno pravim, da dokler se lahko pogovarjava po telefonu obe podnevi, ni nič daleč. Kako daleč ste se pa vi že peljali z avtomobilom v enem kosu? Ali pa recimo, koliko kilometrov ste največ prevozili z avtomobilom v enem dnevu? Jaz sem se do sedaj recimo prevozila v enem dnevu okrog 500 kilometrov, kar se mi je sprva zdelo veliko v primerjavi z včerajšnjimi kilometri. Včeraj je padel moj novi rekord.

Včeraj sva s Tomažem naredila več kot 1000 kilometrov. Iz Trebnjega sva startala ob 6.30 uri, v mesto Turda pa sva prišla ob 22.00 uri po lokalnem času. V Romuniji smo eno uro naprej v primerjavi s Slovenijo. Pri tem velja povedati, da se praktično nisva nič ustavljala, razen na bencinski pred madžarsko mejo zaradi vinjete in tam na hitro spila še kavo. Bilo je res veliko vožnje, predvsem se je nekoliko vleklo čez Madžarsko, saj je ta država ena sama ravnina in se jo človek kar hitro naveliča. Stvari na zemljevidu včasih izgledajo bolj blizu kot so v resnici daleč. Šele, ko se človek pelje 1000 kilometrov daleč dobi občutek, kako daleč je to. Sedaj, ko sem tukaj sploh nimam občutka, da sem daleč stran od doma. Mogoče je to zaradi boljšega stanja kot sem ga sprva pričakovala v Romuniji.

Beri naprej

Romunija in Moldavija, prihajam!

Romunija in Moldavija, prihajam!

Ali ste letos že imeli tiste zanimive občutke pričakovanja pred odhodom na morje? Saj veste, tisti občutek, ko odštevaš dneve, ure in minute, da pride dan za odhod. Za mene bo ta tako pričakovani dan jutri. S Tomažem se namreč odpravljava na prav zanimivo destinacijo. Na današnji jutranji kavi sva dorekla še nekaj podrobnosti o okvirnem poteku poti, ki naju čaka. Na 3-tedenskem poletnem raziskovanju bova odkrivala lepote Romunije in Moldavije.

Morda se komu zdi čudna izbira destinacije, saj veliko ljudi misli, da v Romuniji pa ja ni nič pametnega za videti. Tako bo menila tudi moja stara mama, ko ji bom danes popoldne povedala, kam se jutri odpravljam. Večina ljudi ima nekakšno standardno predstavo o določeni državi, pa je na primer sploh še niso nikoli obiskali. No, pa saj verjetno niti ne poznate prav veliko ljudi, ki bi že obiskali ti dve državi, kajne?

No, vidite, to je pri meni tisto, kar iščem. Sem pripadnica posebne vrste, ki me bolj kot glavni tok zanimajo pritoki in manj prevozni kolovozi. Če gre večina desno, bi šla jaz levo. Na potovanjih iščem kotičke, ki jih še niso preplavili standardni masovni turisti v smislu ?pridi, vidi, plačaj, poslikaj, pojdi?. V množici turistov se ne počutim dobro, saj dobim občutek, da se ne morem povezati z okoljem in ljudmi, ki tam prebivajo. Veselim se predvsem odmaknjenih vasi Romunije, saj verjamem, da tam prebivajo dobri ljudje. Ob druženju z lokalnim prebivalstvom lahko človek lažje začuti njihov utrip življenja.

Beri naprej

Moja Facebook stran :)

Za ogled priporočam

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

So Akrapovič, Boscarol in ostali uspešni podjetniki res taki prasci?
5 (100%) 1 vote