Potovanja niso draga, so le izgovori zaradi katerih ostanemo doma

Če bi vas vprašala: “Ali radi potujete?”, kako bi mi odgovorili? Večina bi verjetno odgovorila približno takole: “Uf, noro obožujem potovanja. Če bi lahko, bi šla po celem svetu. Ampak nimam časa. Pa denarja tudi ne. Potovanja so tako presneto draga. Hja, in še dopusta nimam dovolj. Eh, letos še ne grem. Naslednje leto pa sigurno.”

Priznam, tudi sama imam okoli potovanj podobne izgovore. Nimam pojma, zakaj. Ne gre skupaj z občutkom sreče ob tem, ko grem nekam prvič. Nekaj najlepšega je zame sestopiti z letala v povsem novo okolje. Ne bom pozabila trenutka, ko sem šla prvič v Indijo. Najboljši je bil prehod s prijetno klimatiziranega letala ven, na letališče. Prva stvar, ki sem jo pomislila: “Okej, to je neka fora, zrak ne more biti tako vlažen. Sigurno nismo še čisto zunaj.” Pa smo bili. Noro, zrak je bil dobesedno moker – kot bi dihala pod vodo. Poleg tega je bilo tam resnično kaj videti. Indija je za nas Evropejce kulturni šok, mene je popolnoma prevzela in tja se bom sigurno še vrnila. Ampak kdaj?? Datum te odločitve prelagam nekam v nedoločeno prihodnost, v “drugo leto”. V neko nedefinirano leto, ko “bo več časa”. Kar čakam in čakam. Mogoče sem pa samo lena in raje sedim doma, kot pa da bi se enostavno odločila in šla recimo na Bali ali na Madagaskar – dve od mojih sanjskih destinacij? Tako rada vidim kakšno novo državo, raziskujem nove kraje, spoznavam nove ljudi, pa vendar se to odločim narediti tako malokrat. Je problem čas, denar, lenoba, ujetost v znano okolje in ustaljene navade, ali kaj tretjega? Mogoče kombinacija vsega tega?

Zase vem, da definitivno preveč odlašam. Namesto, da bi se usedla in razmislila, kako lahko potujem čimbolj poceni, raje rečem, “ah, saj sem letošnji denar za dopust že porabila.” In dodam še kaj v smislu, “kaj boš potovala, saj imaš kaj pametnejšega za počet.”

Mogoče res, ampak zakaj potem raje že ZDAJ ne splaniram potovanja za naslednjo poletno sezono? Zakaj ne dam na stran denarja in se malo bolj potrudim z delom – priložnosti za dodatnih 500 evrov je veliko, že če samo malo uporabiš možgane. Ali pa pogledaš za nasvet na Tomaževo stran (zasluzek.org) in ti bo sigurno kaj padlo na pamet. Če imamo torej hipotetično zagotovljenih dodatnih 500 evrov za potovanje, kje je problem?? V času, ko letalsko karto za Islandijo dobiš tudi za borih 100 evrov, 14 dni Filipinov s hotelom in povratno karto pa za 400 evrov, resnično ni več izgovorov.

Zakaj jih torej imamo?

Sama se že precej časa sprašujem točno to. Ko se s fantom Mitjem pogovarjava o potovanjih, imava toooooliko idej. Oba kajtava in dopuste najraje izkoristiva za kajtanje. Večkrat sva se že “odločila”, da greva letos pa čisto zares v Egipt. No, če ne pa jeseni v Brazilijo. Ali pa naslednje poletje “samo” do Grčije, če že ne bova uspela niti v Egipt, niti v Brazilijo. Na koncu se strinjava, da greva na Hrvaško, ki je seveda lepa, pa vseeno. Obstaja še mnogo lepih krajev, ki bi jih oba rada videla. Okej, letos resnično ni bilo možno, ker… 🙂 Smo že tam, kajne? Že iščem izgovore. Ampak letošnji je vsaj dober: to jesen sva začela prenavljati stanovanje in precej financ gre v obnovo. Nesmotrno bi bilo porabljati preveč denarja za potovanje, kajne? Torej je izgovor – denar potrebujem za obnovo stanovanja, za potovanje ga bo pač zmanjkalo. Tu, dragi moji, naletimo na zanimivo dejstvo.

Anja Baš

Če ste brali moj članek o roadtripu, na katerem sva trenutno s Tomažem, potem ste videli, kako smešno malo denarja sva porabila do trenutka objave tistega članka. Pa spiva po zelo lepih apartmajih in hotelih, daleč od nekih vlažnih in temnih “pajzlov”. In ti lepi apartmaji stanejo tako malo, da sem se resno vprašala, če ima moj izgovor sploh kakšen smisel. Kako lahko nimam denarja za potovanje, ki me v najslabšem primeru ne stane več kot 500 evrov? Z vsemi vključenimi stroški, in verjetno sem rekla veliko preveč. Kje je problem?

Po obisku Auschwitza sem se po Facebook Messengerju slišala s sestro. In veste, kaj sva ugotovili? Naša celotna družina se že stoletja 🙂 dogovarja, da “nekam bomo pa sigurno šli skupaj.” No, letos junija nam je uspelo celo do Prage na koncert skupine Muse. Bilo je noro in dejansko nam to štejem v velikanski dosežek! Prešli smo z besed na dejanja. In poleg nepozabnega koncerta smo se noro fino imeli. Težko se kje bolj povežeš z družino, kot na skupnem potovanju. Okej, skregaš se še lažje. Hja, saj za take primere pa imamo selektiven spomin. 🙂

Kaj sva torej s sestro ugotovili po najinem Facebook pogovoru?

Potrebuješ samo dva dneva, avto, bencin, nekaj denarja in nekaj dobre volje, pa se boš iz domačega kavča premaknil v popolnoma nov, 1000 km oddaljen svet. Lahko greš v katerokoli smer. Si predstavljaš, kaj vse lahko vidiš v samo štirih dneh? Recimo ravno Auschwitz. Vsi vemo zanj, ampak koliko se nas je dejansko odločilo in se ga zapeljalo pogledat? Priznam, če ne bi bilo Tomaža, se verjetno tudi sama ne bi odločila. Pa ne, ker Auschwitza ne bi želela videti. O ja, tudi to je bila ena od mojih najstniških želja – doživeti ta kamp smrti. Zakaj do zdaj še nisem šla? Hja, izgovorov je več. Predaleč je. Pa gužva na cesti. Pa cestnine so drage, pa bencin tudi (s Tomažem sva poln tank imela za 1300 km. Apartmaji večinoma stanejo krepko manj kot 15 evrov/osebo. Hmm?) Pa časa nimam. Torej je problem v prioritetah?

Moj oče mi je vedno govoril, da imamo vsi 24ur v dnevu. Odvisno je samo, za kaj jih bomo porabili. Ne bi se mogla bolj strinjati. Zato danes predvsem sebi (malo pa tudi vam) polagam na srce: Pametno porabimo svoj čas. Nimamo ga neomejeno.

Pa srečno na poti. 😉

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja