Potovanje s Tomažem je bilo še 100x boljše kot sem pričakovala

Klikni na posamezno sliko za povečavo

Letos sem se že pred začetkom poletja nekako bala, da ne bom izkoristila časa tako kot bi želela. Najbolj sem se bala, da bom doma in ne bom naredila nič produktivnega zase. V svoji glavi sem imela okrog deset različnih možnosti za preživljanje letošnjega dopusta. Na koncu se je zadeva končala odlično. Tomažu sem povedala, da imam med poletjem en lep kos dopusta in bi z veseljem šla z njim, če bi šel na kakšno zanimivo destinacijo. Nato sva se dogovorila, da bova skoraj 3 tedne z avtomobilom raziskovala Romunijo in Moldavijo. Predlog za državi je dal Tomaž in takoj sem bila za.

O Romuniji in Moldaviji sem praktično vedela zelo malo, bolj sem imela nekakšne tipične stereotipne predstave o teh dveh državah. Takoj, ko sva dorekla točen datum odhoda, se je pri meni začelo navdušenje pred odhodom. No, verjetno to občuti vsak, ki se veseli kakšne podobne dogodivščine. Že vnaprej sem vedela, da bo to raziskovalno potovanje eno boljših, če ne celo najboljših doslej.

Imela sem prav! Bilo je noro, neverjetno 18-dnevno potovanje. Prvič sem šla s Tomažem pred šestimi leti v Bosno in Srbijo in mislim, da se je tam nekako začelo moja ljubezen do potovanj v lastni režiji. Hvala Tomaž! Brez tistega potovanja v Bosno, ne vem če bi že obiskala toliko kot sem do sedaj. No, skoraj prepričana sem, da ne. Neverjetno, kako lahko eno samo potovanje spremeni potek tvojega življenja.

Da se vrnemo nazaj v Romunijo in Moldavijo. Večini, kateri sem pred odhodom omenila kam nameravam, se je začudila, da kaj neki bom tam počela. Spet neka peščica mojih prijateljev, pa je bila seveda navdušena kot jaz. Najbolj me zanimajo dežele, ki jih ne poznam dobro, ali pa niso slišati tako priljubljene, da bi jih obiskali moji prijatelji.

Romunija je res ogromna država, kar začutiš in občutiš šele, če jo prepotuješ z avtomobilom ali avtodomom. Razdalje med kraji so res ogromne, ceste ‘razrukane’, večina avtoceste pa le malo okrog Bukarešte. Torej na račun tega je čas vožnje podaljšan, vendar je ob dolgi vožnji vredno opazovati neskončno pokrajino, ki se stalno spreminja. Njive polne sončnic so tam dolge sigurno kilometer, temu primerna je tudi kmetijska mehanizacija. Za poljedelstvo je Romunija res idealna.

Potovanje s Tomažem

Najbolj me je presenetilo, da ob cesti ni smeti, enako je tudi v Moldaviji. Vozni park Romunov me je daleč najbolj presenetili, saj so vsepovsod avtomobili višjih cenovnih razredov. Vendar na drugi strani tudi ljudje, ki se vozijo na lesenih vozovih z vpreženimi konji, kot v kakšnem kavbojskem filmu. Spomnim se ene vasi v vzhodnem delu Romunije, kjer so bile skoraj na vsakem električnem stebru štorklje. V gnezdih je bilo tudi po pet štorkelj, res lepi prizori ob poti. 
Največji del potovanja sva preživela v pokrajini Transilvaniji, ki se razteza skozi osrednji največji del države. Naj kratko naštejem glavne znamenitosti, ki sva jih obiskala: rudnik soli v mestu Turda, soteska Cheile Turzii, ogromen jez Vidraru, cesta na prelaz Transfargarašan, grad grofa Drakule v Branu, mesto Brašov in Rašnov, grad Rašnov, izlet po delti Donave s čolnom, Bukarešta in njen parlament.

V Moldaviji sva preživela 5 dni, od tega eno noč v avtu, ki naju je pustil že prvo noč v Moldaviji na cedilu. Posebnih doživetij nama ni manjkalo, tako pričakovanih kot manj pričakovanih. Glavno mesto Kišinjev se lepo razvija in mi je bilo zelo všeč. Cene so res nizke. Predvsem sva dobro jedla, po priporočilu prijaznega Moldavca, ki naju je brezplačno iz avtoservisa peljal v hotel ter nama še sproti razkazal mesto. Priporočil nama je verigo restavracij Andy’s. Teh restavracij je bilo res polno vsepovsod. Zanimivo je bilo pa to, da kar je bilo naslikano v meniju, si tako dejansko dobil na krožniku prinešeno. Res top hrana in cene. Tako bi se dalo živeti, vam povem.

Zelo moram pohvaliti hotel Mahattan v Kišinjevu, kjer so naju 4 dni vrhunsko razvajali in nama ustregli v vsem kar sva potrebovala. So bili izredno prijazni in mislim, da to človek po eni dolgi noči v pokvarjenem avtomobilu res potrebuje. V Moldaviji sva obiskala največjo vinsko klet na svetu Milestii Mici in samostan v skali oziroma na skalni polici v Orheiul Vechi. Dovoljeno količino vina sva kupila v Cricova wine shop outletu. Res smešno nizke cene, škoda, da ne more človek več tega peljati čez mejo. Na meji so naju vse preverili, koliko imava njihovega vina.

Tekom najinega potepanja sva se odločila, da bo najboljša vrnitev čez Bolgarijo. Tam sva se ustavila na najbolj znamenitem in slavnem delu Sunny beach, kjer sva še 3 dni uživala bazenu pred apartmajem in neskončnih peščenih plažah.

18 dni se je sprva slišalo veliko, vendar ob tako veliki državi ali številu držav v teh dneh, pa je vse skupaj minilo res hitro. No, najpočasneje je čas tekel, ko sva čakala na avtovleko v Moldaviji. Takrat se mi je zdel čas neskončno dolg. Meni se je to sicer zgodilo že drugič, vendar vseeno človek na to ni nikoli dovolj pripravljen. Saj veste kako gre rek, kar te ne ubije, te okrepi. Tega se jaz kar dobro držim. Pa vseeno upam, da mi ne bo potrebno ponovno skozi kakšno takšno dogodivščino. Na koncu se vse reši! Če se ne reši, pomeni, da še ni konec.

Ne morem vam povedati, koliko sem doživela v teh dneh. Bilo je noro, neverjetno, še 100x boljše kot sem pričakovala! Najbolje izkoriščeno poletje doslej. Lahko vam pokažem vse slike, video posnetke, vam govorim 5 dni skupaj, vendar ne morem iti namesto vas na potovanje, ki vas obogati. Lahko vas navdušim, lahko vam povem, kako fajn je bilo, vendar na pot boste morali sami (ali z dobro družbo). Srečno! Hvala Tomaž, luštno je bilo! Še kdaj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

Moja Facebook stran :)
Spremljaj me na G+
E-novice
Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:
Tomaž Gorec
Tomaž Gorec
Privacy policy

Potovanje s Tomažem je bilo še 100x boljše kot sem pričakovala
5 (100%) 2 votes