Provansa z avtodomom in majhnima otrokoma

Živjo.

Ime mi je Petra. Sem mamica 2 majhnih otrok, Eme in Filipa. Moja velika ljubezen so potovanja. Rada spoznavam nove in zanimive ljudi, kulturo in sem velika gurmanka. Verjetno podzavestno prenašam svojo strast do potovanj tudi na otroka, ne kompliciram, in bi šla z njima povsod.

Pri nas je tako, jaz predlagam kam bi šli (glede nato, da imam 1000 želja kaj bi še rada videla), sestavim okviren plan in zberem koordinate, kadar potujemo z avtodomom. Tako je po navadi. Toda tokrat je planiranje dopusta padlo na moža, ker sem sama čisto “not padla” v svoj novo nastajajoči online posel. Ok, saj sem pogledala kam gremo in si prebrala kaj bomo videli, ampak glavnino je naredil mož Marko.

provansa

Šli naj bi v nedeljo okrog 16 ure. Avtodom smo rentali, že drugič pri enem stricu, ki je hmm, recimo temu zeeeeloooo na “izi” in naj bi bil avtodom pripravljen okrog 14 ure. Boom, prvo presenečenje, seveda ni bil, ker ga je stric oddal čez vikend in mu ga niso pripeljali nazaj do dogovorjene ure. Ok, ni kaj, gremo pač kasneje in šli smo ob 22.40 uri na pot proti Provansi. Plan smo imeli do postajališča v Cremoni ? Italija, kar precej km pred francosko mejo. Tja smo prispeli ob 3.30 uri, BRAVO možek!

Zjutraj sta otroka malce dlje pospala, kar nama je prišlo zelo prav. Tam smo pojedli zajtrk, zrihtali avtodom in šli na pot proti Monte Carlu. Peljali smo se po italijanski avtocesti do francoske meje, kjer smo se malo pred mejo ustavili na čudovitem parkirišču ob avtocesti in pripravili kosilo. Slike povedo več kot 1000 besed.

Po kosilu smo se odpravili na francosko mejo, kjer so nas ustavili in pregledali. Prijazen policist nama je povedal, da se septembra odpravlja v Slovenijo. No, lepo. Pot je potekala ob Azurni obali, vreme je bilo odlično, sonček, ravno prav toplo in mi željni ravno tega. No, potem pa šok po Monte Carlu kolona gor, dol, kamor koli si pogledal samo “pleh”, joj mi pa s to veliko “kravo” od avtodoma, nismo imeli kje parkirati. Odvijal se je teniški turnir in priprave na Formulo 1.

Monte Carlo, prestiž kamor koli pogledaš, prevozili smo celega, dotaknili se tal žal nismo, in se podali naprej proti vasici Eze, ki leži nad Monacom.

Vasica kamnita, krasna, majhna, na griču, s prečudovitim razgledom na Sredozemsko morje. Vasica je znana po parfumeriji Fragonard, kjer na tem območju izdelujejo mila. Odločili smo se, da ogled parfumerije opravimo v mestu Grasse, ki velja za središče francoske parfumerije. Moje želja je bila, da poizkusimo srečo še enkrat v Monte Carlu ampak nas je kmalu minilo, ker je bila gužva tudi ob 10 uri dopoldan nepopisna. Tako, da smo se obrnili in nadaljevali pot ob Azurni obali do Nice.

Veličastna riva nas je prevzela, in končno nam je uspelo najti prostor za našo hiško na kolesih, tako, da smo v Nici z okolico ostali dan in pol. Poleg rive smo si v bližnjem Antibesu ogledali tudi Park Marineland, ki je raj za otroke in tudi nas malce večje otroke. Pripravite se na malce višjo vstopnino, mi smo plačali 108 ? za 2 odrasla in Emo, ki ima 6 let, Filip je imel zastonj, ker še ni star 3 leta. Našima dvema sta bili najbolj všeč predstavi z orkami in delfini. Plavati z delfini mi žal ni uspelo.

Parkirali smo na nezavarovanem parkirišču pred parkom, kjer so nam v avtodom vlomili. K sreči smo imeli vse kar je kaj vredno s sabo, tako, da so nam vzeli le avtoradio, set za popravilo pnevmatik, kilo riža in jabolk ter Markove 4 majice. Avtodom ni bil nič poškodovan, uff, še sreča. Dobra in hvala bogu poceni izkušnja. Po vsem tem smo se odpeljali do Cannesa.

Ne moreš verjeti, celo nobene gužve, čez Cannes smo se peljali ob cca 20.30 uri. Hoteli, vau hudi, takih še nisem videla, prestiž, ja, na vsakem vogalu. Za videti. Prespali smo v avtokampu v bližini Cannesa in se naslednji dan odpravili do Saint Tropeza.

Potovanje - Provansa

Pot do tja se vije po hribih in na koncu ob morju. Parkiramo in se pešaka odpravimo do te “oh in sploh” opevane vasice. No, ja, pričakovala sem več. Ok, nekaj jaht je bilo, to je pa tudi vse. Podobno kot naš Piran. Po kosilu smo se odpravili proti nacionalnemu parku Camarque.

Pot iz Saint Tropeza je bila dolga, vozili smo se cca. 3 ure, tamaučka moram pohvaliti, brez težav. Ob cca. 19 uri prispemo v Camarque. Tukaj pa, kot bi se čas ustavil, konji se prosto sprehajajo, nobena hiša nima asvaltiranega dovoza, v glavnem zelo pomirjajoče okolje.

Camarque upravljajo francoski cigani, ki so iz tega pozabljenega območja naredili pravo atrakcijo za turiste. Pravijo, da je poleti tu na postajališčih več avtodomov, kot jih je registriranih v Sloveniji. Tukaj smo prespali in si naslednji dan dopoldne vzeli čas za uživanje ob morju in nabiranje školjk. Popoldne smo se odpravili proti rdeči vasici Roussillon, kjer pridobivajo okro.

V Roussillonu smo prespali in si drugi dan na “izi” ogledali ta znameniti rudnik. To izgleda tako, plačaš vstopnino, ki je za nas 4 znašala 5 ? in se podaš na 1.300 m dolg pohod po gozdu, okoli tebe skale in tla najrazličnejših odtenkov rdeče. Po ogledu smo pot nadaljevali proti Grand Canyon du Verdon in zapeljali čez najvišji most v Evropi, visok 184 m. Vmes nas je pot vodila čez nacionalni park nasada sivke. V tem obdobju sivka še ne cveti, in nismo se prav veliko sekirali.

Prispemo do Grand Canyon du Verdon, ok, saj je res visoko, ampak, če si prej že videl Grand Canyon v Ameriki, no vsaj meni, ta francoski ne izgleda nič posebnega.

Odpeljemo se proti “cini mini” vasici “bogu iza nogu” Gourdon, ki pa se izkaže kot svetla točka. Vasica je resnično majhna, obhodiš jo v 10 minutah in ima prekrasen razgled vse do Azurne obale. V eni izmed trgovinic smo si ogledli izdelavo trdega mila.

Zgodaj popoldan zapustimo Gourdon in se odpravimo do mesteca Grasse nad Cannesom, francoske prestolnice parfumske industrije. To je neverjetno koliko avtobusov pripelje turiste v to majhno mestece na ogled parfumerij. V Grasse so tri Fragonard, Molinard in Galimard. Fragonard nam ni uspelo videti, težave s parkiranjem, tako, da smo se odločili za Molinard, kjer teh težav nismo imeli.

Po končanem ogledu je bila moja želja videti Cannes podnevi in narediti par fotk za Facebook :). Seveda, pademo v gužvo. Izgubili smo celo uro, da smo se izkopali iz mesta, naredila sem par fotk iz avtodoma in to je bil naš zaključek 8 dnevnega popotovanja.

Vtisi:

Azurna obala krasna. Gužva ob Azurni obali “adijo pamet”, ne predstavljam si kako je tam za 1. Maja in poleti. Francozi, NE gostoljubni, itak noben ne govori angleško, pa saj to še ne bi bila ovira, če bi bili vsaj prijazni. Je bilo par svetlih izjem, ki so se celo potrudili in ti skušali pomagati. Če primerjam z našim predzadnjim potovanjem z avtodomom po vasicah Cinque terre in jugu Toskane, Provansa ni naredila takšnega vtisa na nas.

Petra & Family

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja