Rajske plaže El Nida!

Pot iz Puerto Princes naju je v nabito polnem kombiju vodila na sever otoka Palawan do El Nida, kamor se stekajo mase turistov, ki odkrivajo raj na zemlji. Po večinoma makadamskih cestah in skozi območja pragozdov, smo po petih urah vožnje prispeli do glavnega terminala, ki je spominjal na gradbišče. Ob prihodu so že čakali raznorazni “trokolesniki”, ki so naju zapeljali do mestne pekarne, koder sva se sestala z Majo in Klemenom. Maja Prašnikar vam je morda poznana iz resničnostnega šova Kmetija Slavnih, česar sicer ne spremljam in sem potrebovala pojasnitve. Zelo sem se zabavala ob nadaljnjem izpraševanju, ko sem ugotovila, da je prijetna lepotička celo molzla kravo in premostila razne, tako psihične kot fizične napore, ter ostala polna pozitivizma s fantom in “muckom” na čelu. Po kratkem oddihu na mestni plaži, v katero se stekajo vse komunalne odplake, smo kljub temu opazovali izgled rajske, smaragdno zelene plaže v kateri se je veselo kopala manjša skupina turistov. Poiskala sva nastanitev v bližnjem Lualhati Cottages (800 PHS/noč/2 osebi) in se po namestitvi sprehodila po mestu, kjer sva srečala še dva Slovenca – Naceta in Tejo. Tomaž ju pozna že od prej, iz druženja pri Aleksandru Pokovcu, tako smo hitreje okrepili sosedske odnose in družili ob raznih priložnostih.

Klemen Drobež in Maja Prašnikar
Klemen Drobež in Maja Prašnikar
Nace in Teja - El Nido, Filipini
Nace in Teja – El Nido, Filipini

V El Nidu sva malo “umirila konje”, o čemer lahko preberete v Tomaževem blogu na: https://www.tomazgorec.si/koncno-sva-prispela-v-el-nido/. V mestu se na vsakem vogalu srečate s štirimi tipiziranimi turističnimi ponudbami – opcijami A, B, C in D. Te zajemajo vodene oglede različnih otokov in tipično filipinsko kosilo. Cena posamezne ture se giblje okoli 1000 PHS in traja nekje od 9 do 16. ure. V Lomi Hauz sva okušala svež kokos za 30 PHS, ki ga je osebje “neprijazno” razsekalo z mačeto, da sva lahko posrkala sok in nato pojedla meso. Prijazna ženica, ki dela v strežbi in je ravnokar prišla s cerkve čez cesto, naju je po bližnjici vodila do nečaka, kjer sva se dogovorila, da greva na turi A in C za 2100 PHS/osebo. Naslednji dan sva se vznemirjena pred novo pustolovščino pošteno načakala, da se je zbrala vsa skupina nadebudnih angležinj s prisrčnim parom iz Manile. Nekako sva se že navadila “otoškega čakanja”, da se pokvari motor, pozabi opremo za potapljanje in da je vožnja z domačini vselej adrenalinskega značaja! S prebijanjem skozi valove, se je začel odpirati čudovit pogled na nešteto otokov, ko smo se z orientacijo proti severu bližali ogledu modre lagune. Ob prvem skoku v morje, je Tomaža ugriznila domnevno teritorialna riba, izgubil je del dihalke, jaz pa sem si na koralnem grebenu popraskala nogo. Vsekakor naju ni ustavilo pri raziskovanju pestrega morskega dna in življenja v njem, niti pri nadaljnjih ogledih velike in skrivne lagune ter otokov “7 Commando” in “Shimizu Island-a”. Na vseh stičnih točkah je bilo veliko turistov, barčice so se drenjale ena ob drugo, skupine so čakale pri skrivnih naravnih vhodih in turistični vodič je imel zelo slabo znanje angleščine. Zato nama je bila tura C naslednji dan toliko bolj všeč, saj je bila manjša skupina, oče in sin pa sta nas z veseljem vodila na otoke, ki niso bili nasičeni s turisti. Posebno zanimiv je bil ogled “Helicopter Island-a”, koder je leta 2011 potekal prenos resničnostnega šova “Survival Srbija”. Za nas sta pripravila tudi okusno tradicionalno kosilo – morsko hrano na grilu, riž, svežo zelenjavo in sadje. Na otokih sem za prijatelje nabirala kamenčke in sipala pesek v steklenico, zvečer kot otrok brezskrbno legla v posteljo in prvič zaspala ob uri.

Dan pred odhodom iz El Nida, smo se odpravili na izlet do bližnjih otokov. Klemen in Maja sta se novembra preselila na Filipine, kjer sta vzela v najem leseno hišico, si kupila motor in barko, ki sta jo dala obnoviti in poimenovala Maya. Ta nas lahkotno ponesla do rajskih plaž, koder smo uživali ob zvokih ukulele, petja, svežega manga in banan s tržnice.

Draga Klemen in Maja, hvala za nepozabno doživetje, topel sprejem in vse, kar sta storila za nas!

Ob vračanju v mraku, nas je sončni zahod razbohoteno pozdravljal v raznih barvnih niansah, medtem ko so “lebdeči otoki” tonili v sivinah in nabrani kamenčki rožljali v moji vrečki.

4 komentarji

  1. Zgleda res rajsko. Palawan je glavni razlog, da še enkrat obiščem Filipine. Ko sem potovala po državi, sem se bolj posvečala Luzonu… naslednjič pa se stvari lotim v obratnem vrstem redu in bo več časa pripadalo Palawanu 🙂

  2. Za ogled Palawana bi dejansko potreboval 2 meseca,..ker je toliko stvari za videt da jih enostavno ne moreš obdelati v krajšem času,..sam se bil 2-krat, hvala bogu se bom zaradi družine tja vračal redno in šele drugič sem uspel priti do el-nida, vsekakor pa si bom naslednjič ogledal tudi Coron. v glavnem fenomenalno!!

    1. Nekako je vedno premalo časa za vse in hkrati dovolj, da užiješ na zadani poti radosti, ki jih ponuja novo okolje. Veseli me, da imate fenomenalno izkušnjo, naj Vas potovanja navdihujejo še naprej in družina ostane povezana. Srečno na vaših poteh!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja