Anja Baš

Curonian Spit

Curonian spit oziroma Kuronski polotok je skozi moje oči nekaj najlepšega, najbolj inspirativnega, najbolj nenavadnega, kar sem kdaj videla. Nisem sicer (še) čisto pravi svetovni popotnik, nekaj sveta pa sem vseeno že videla, in do sedaj me je bolj fascinirala le Indija (a spet na drugačen, bolj kulturen način…)

Skratka… Kaj je Curonian spit?

Gre za nenavaden peščen polotok na severu Litve. V celoti je sestavljen iz mivke, ima obliko črke C, v dolžino meri kakšnih 100 km, širok pa je okoli kilometra. Na južni strani se drži celine, severni del pa moli v morje. Ta nenavadna tvorba, za katero sprva nisem mogla verjeti, da jo je naredila narava (dopolnil pa človek), ločuje Kuronsko laguno od Baltskega morja. Severnih 50 kilometrov pripada Litvi, južni del pa je ruski. Na polotok se pride s trajektom iz pristanišča Klaipeda.

Nemogoče je, da tega kraja človek ne bi vzljubil. Tu na enem mestu najdemo skoraj vse. Na strani polotoka, ki gleda proti baltskemu morju, so kilometri in kilometri belih peščenih plaž, stalen zvok valov, ki ležerno božajo obalo in prijeten vetrič. Od tu se lahko skozi borov gozdiček, v katerem kraljujejo leseni kipci čarovnic in demonov, peš odpravimo na kilometer oddaljeno drugo stran polotoka, ki gleda proti litovski celini. Na tej strani je obala povsem drugačna, čutiti je vpliv reke, ki se izliva v morje s celine, poleg tega pa ni sledu o valovih in mivki. Kot bi bili na obali jezera.

Curonian Spit

Na tej strani polotoka najdemo tudi mestece Juodkrante, kjer sva s Tomažem ostala tri dni. Takoj čez cesto od najinega apartmaja je ?Amber bay? oziroma nekdanje nahajališče jantarja. Lokalni prebivalci imajo zanimivo navado, da vsako leto v ta zaliv postavijo umetniške skulpture živali in rastlin, narejene iz trsja, potem pa jih na jesenski ekvinokcij zažgejo, celoten obred pa spremlja umirjena glasba. Temu obredu sem bila priča čisto slučajno, ko sem se nekega večera odpravila na sprehod. Sem glasbenica in od nekdaj me zanimajo tuje kulture, tuji obredi in običaji. Všeč mi je bil predvsem nivo samega dogajanja ? nobenega popivanja, nobenega norenja. Umirjeno spremljanje dogajanja, ki pravzaprav simbolizira poslavljanje sonca. Lepo je videti ljudi, povezane s svojim okoljem in zveste svoji kulturi.

Curonian spit je zares neverjetna zmes mivke, borovcev in severnjaške gradnje živopisanih barv. A najboljše šele prihaja. Če se iz mesta Juodkrante odpelješ kakšnih 15 kilometrov proti notranjosti polotoka, prideš do najbolj neverjetnega dela tega že tako nenavadnega kraja. Hodiš po obali, potem pa se kar naenkrat iz tal dvigne štirideset metrov visoka peščena tvorba. Kar tam, meni nič, tebi nič. Ob takih priložnostih vedno znova ugotovim, kako neizprosna zna biti narava. Te sipine so ob svojem nastanku pod sabo pokopale ogromno gozdov in nekaj vasi. Danes je velik del sipin zaščiten in za obiskovalce zaprt, le po majhnem delu pa je dovoljen sprehod. Ko se povzpneš na vrh in se razgledaš okoli, ti praktično zastane dih, tako lepo je.

Sipine so tu nastale zaradi človeške napake ? prekomernega izsekavanja gozdov. Borovcev, ki so vasi prej varovali pred ostrimi severnimi vetrovi, ni bilo več, in veter je začel počasi, a vztrajno odnašati mivko na drugo stran polotoka, kjer jo je odložil, skozi leta pa so nastale več kot 40 metrov visoke sipine, ki so danes del Unescove zaščite svetovne dediščine.

Danes, ko je območje spet pogozdeno, sipine ne dobivajo več potrebnih novih nanosov mivke, zato se vsako leto malo zmanjšajo. Nekoč jih neizogibno ne bo več. Zato toplo priporočam ogled tega kraja, preden se to zares zgodi. Vsem avanturistom, ki radi raziskujejo naravo in njena čudesa, zagotovo ne bo žal.




Želiš brezplačno dobiti knjigo Lačna življenja?

Lačna življenja - Anja Baš

Ker je Anja Baš moja dobra prijateljica, poleg tega sem tudi še njen mentor (več o tem na www.zasluzek.org/mentorstvo-anja-bas), se mi z njo ni bilo težko dogovoriti, da mi bo podarila tri svoje knjige z naslovom Lačna življenja, ki jih bom podaril trem bralcem mojega bloga.

Če želiš brezplačno dobiti Anjino knjigo z naslovom Lačna življenja, izpolni spodnji obrazec in z malo sreče bo knjiga tvoja.

Ime in priimek

E-mail

Please leave this field empty.

S klikom na gumb "Sodeluj v nagradni igri" se tudi strinjate s splošnimi pogoji nagradne igre.

 

Bralcem svojega bloga sem podaril že tri knjige Lačna življenja. Ravno danes (10.5.2016) sem se z Anjo dogovoril, da mi za bralce mojega bloga podari še 2 svoji knjigi. Tako, da so na voljo še dve knjigi, kar pomeni da bomo naredili še dva žrebanja. Prvo žrebanje bo 15.6., drugo pa 30.7. Tisti, ki ste že izpolnili zgornji obrazec, vam ni tega potrebno storiti še enkrat, saj ste že avtomatsko v bobnu za žreb.

Meni Anjine knjige Lačna življenja še ni uspelo prebrati, ker imam v službi res ogromno dela. Takoj, ko bom malo zadihal, se lotim branja. Prepričan sem, da je knjiga super, ker mi je Anja o njej veliko govorila, ko sva skupaj šla na potovanje v Bosno – www.tomazgorec.si/jahorinska-pravljica. Takrat je knjigo še pisala.

Že ko sva bila z Anjo skupaj v Bosni sem vedel, da bo ta njena knjiga uspešnica. Prvič zato, ker je knjiga napisana brez dlake na jeziku. Brez olepšav in nepotrebnega nakladanja. Poleg tega je Anja delavna in vztrajna oseba. Takim osebam v življenju vedno uspe. Če ne takoj, pa malo pozneje!

V knjigi Lačna življenja Anja opisuje svoj boj z bulimijo in tudi drugimi svojimi težavami, s katerimi se je takrat srečevala v življenju. Odlomek njene knjige si lahko prebereš na www.anjabas.si/bom-sploh-kdaj-dosegla-dno.

 

Anja Baš

Več o Anji si lahko prebereš na njeni spletni strani www.anjabas.si.

Nepričakovano popotovanje: Jahorinska pravljica

Bilo je približno 14 dni pred odhodom na Pale, ko sem spoznala Tomaža.

Dobila sva se v Ljubljani na kavi, ker sem zanj imela predlog za sodelovanje. Po sestanku sva se dogovorila, da se slišiva, nisem pa bila prepričana, kaj lahko zdaj pričakujem.

Že naslednji dan je prišel mail: “Anja, jutri imava s Petro Škarja v Trebnjem seminar o win-win marketingu, prideš?”

Boljšega povoda nisem potrebovala – v enem šusu bolje spoznati Tomaža in še Petro, slišati njene informacije glede izdaje in marketinga knjige, njegove nasvete za marketing na internetu, poleg tega pa priložnost za mreženje in nova znanja – to je to kar zdaj potrebujem, sem si rekla. Nisem se zmotila – bilo je zares super.

V naslednjem tednu me je poklical Tomaž. Povedal mi je, da gre na Pale, ker želi dokončati projekt Jahorina.si. Vprašal me je, če bi šla zraven in mi povedal da se bom zagotovo veliko naučila, ter zagotovil, da mi bo na Palah všeč. Uslugo pa da mu bom enkrat že nekako vrnila. Hja, sem si rekla, zakaj pa nebi izkoristila te enkratne priložnosti.

V petek 30.11., tik pred Halloween-om, in tik pred dnevom spomina na mrtve, sva se s Tomažem torej odpravila na Pale.

Beri naprej

Moja Facebook stran :)

Moj Instagram :)

Load More
Something is wrong. Response takes too long or there is JS error. Press Ctrl+Shift+J or Cmd+Shift+J on a Mac.

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Curonian Spit
5 (100%) 1 vote