Potovanja in podjetništvo

Zapisi, označeni z ‘jna’

Ko sem bil v Kraljevu – Srbija  sem ta izletek izkoristil, za obisk vojašnice v kateri sem služil vojaški rok v JNA. V vojašnici sem brez težav dobil podatke o vseh, ki so bili z mano v vodu.

V vojski sva bila med drugimi tudi zelo dobra prijatelja z Petrom iz Zenice. Odkar me zadnja leta pot velikokrat vodi čez Zenico, sem se velikokrat spomnil na njega. Vendar se njegovega priimka nikakor nism mogel spomniti. Sedaj, ko sem dobil priimek, sem ime in priimek vpisal v Google in naletel na stran, kjer so se vpisali tisti Zeničani, ki ne živijo več v Zenici. Med njimi je bil tudi moj prijatelj Petar. Na strani sem tudi našel njegov email naslov in sem mu pisal.

Danes sem dobil njegov odgovor. Se ne spomnim, kdaj sem dobil mail, ki sem ga bil tako vesel kot tega. Mislim, da je bil tudi Petar zelo vesel mojega. Saj po njegovem odgovoru tako sklepam.

Prosto da ne povjerujem. Ipak ovo je jako mali svjet. Jeste Ja sam taj Petar iz Zenice. Jos uvjek ne mogu da dodjem sebi. Isto tako da se javio neko drugi mozda se i ne bih setio, ali Gorec Tomaz mi je ostalo u jako dobrom sjecanju. Moj prijatelju ne mogu da ti opisem koliko mi je drago da smo se nasli pa cak i na ovaj nacin. Ja vec dugo godina ne zivim u Zenici jer sam zbog glupog rata morao da odem odatle.

Točno tako kot sem napisal v naslovu! Prejšni teden sem bil na štiri dnevnem izletu v Kraljevu – Srbija, ki me je stal dobrih 100 evrov. Tak izlet kot sem ga imel ti ne more ponuditi nobena turistična agencija niti za 10.000 evrov.

V Kraljevu sem davnega leta 1990 služil vojaški rok v JNA. Takrat si nisem mislil, da se bom v to mesto še kdaj vrnil. Ko sem leta 1990 zapuščal vojašnico, sem imel v mislih samo čimprej zapustiti to mesto. Nikoli si nisem mislil, da bom nekoč, samo par sto metrov stran od vojašnice preživel toliko lepih trenutkov.

Moj prijatelj Damjan mi je pred kratkim omenil, da gre v Srbijo. V Srbijo naj bi peljal avto za enega sorodnika od žene. Z njim naj bi šel še oče od žene, nazaj pa naj bi se vračala z avtobusom. In sem se ponudil, če me vzameta zraven.

Da so ljudje na jugu (v mislih imam predvsem bosno, srbijo, črno goro in makedonijo) zelo gostoljubni, sem sem spoznal že na mojih preteklih potovanjih po teh čudovitih deželah. Kakor pa so bili gostoljubni z nami v Kraljevu pa presega vse meje. Za nas so skrbeli 24 ur na dan. Res čudoviti ljudje!

Gasilska slika pri Momotu na vikendu

če imate možnost iti s kom, ki ima sorodstvo v bivših Jugoslovanskih državah na obisk, izkoristite to možnost. Pa ne zaradi tga, da boste prišli do poceni turističnega aranžmaja, ampak zato ker boste tako najbolje spoznali deželo in ljudi. Kaj takega vam ne more ponuditi nobena turistična agencija.

P.S.
Danes nisem ravno razpoložen za pisanje. Bom pa o tem izletu zagotovo še pisal!