Potovanja in podjetništvo

Posts Tagged ‘Potovanja’

Pred kakšnim dvema meseci me je poklical prijatelj Milan in mi povedal, da se njihova družba odpravlja na izlet v Sarajevo. Rabili so vodiča.  Ker je nekdo od  njihove družbe že prebiral moj blog so se spomnili da bi vprašali mene, če bi šel zraven. Ker imam rad potovanja in grem rad v te kraje, sem bil takoj za.

Na pot smo se odpravili zgodaj zutraj. Naš prvi cilj je bil Bihač, kjer smo se sprehodili po mestu, spili kavico in pojedli burek.

Naslednja točka je bil Drvar. Mesto v katerem se je leta 1944 zadrževal tovariš Tito, nemci pa so naj izvedli desant. Verjetno ste gledali film Desant na Drvar? Najprej smo si ogledali muzej, potem pa smo se sprehodili do votline v kateri je bil skrit Tito.

Pot smo nadaljevali še k eni znamenitosti iz časa druge svetovne vojne. V mesto, kjer se je 29. novebra 1943 rodila Jugoslavija. Mesto kjer se zlivata reki Vrbas in Pliva. Zagotovo ste ugotovili, da je to mesto Jajce.

V Jajcu je bil tudi čas za kosilo. Vseh deset se nas je privoščilo čevapčiče. Nekater petke (lepinja plus 5 čevapčičev), nekateri pa smo si privoščili celo dvajsetke (lepinja plus 20 čevapčičev). Tudi na kajmak nismo pozabili. Po obilnem kosilu smo se odpravili še na trdnjavo nad mestom.

Pozno zvečer smo prispeli v mesto Pale, ki leži tik nad Sarajevom. Večina se jih je nastanila v prijetnem hotelu Jet Set. Jaz in še dva pa smo spali v stanovanju.

Hotel Jet Set je gelede na sobe, večerjo, zajtrk,… upravičil svoje ime. Čeprav cena za nočitev ni čisto nič Jet set. Prenočišče z zajtrkom je stalo 18 evrov.

V soboto je že zjutraj sijalo sonce in vedeli smo da se bomo imeli dobro. Takoj po zajtrku smo se odpravili na Jahorino, kjer smo imeli odličen razgled na Romanijo. Na Jahorini smo še popili kavico v hotelu Vučko in se preko Trebevića odpravili proti Sarajevo.

Na poti smo se še ustavili na bob stezi, ki so jo naredili za olimpijado, ki je bila v Sarajevu leta 1984. Bob steza leži na pobočju hriba Trebević. Malo višje nad začetkom bob steze je odličen pogled na Sarajevo. Vidi se skoraj celo Sarajevo.

Naslednja točka, ki smo si jo ogledali je bil Tunel. V času zadnje vojne je bilo Sarajevo obkoljeno in se ni dalo priti niti v mesto niti iz mesta. Edina povezava, ki jo je imel Sarajevo z svetom, je bil tunel pod letališčem. Danes je ohranjenega le še dobrih 10 metrov tunela. Izredno zanimiv pa je muzej, kjer ti med drugimi predvajajo zanimiv film o Sarajevu med vojno. Če obiščete Sarajevo, si morate iti Tunel obvezno pogledati, saj le tako dobite občutek kako približno je izgledalo Sarajevo med vojno.

Po Tunelu smo se odpravili na Baščaršijo, kjer smo si najprej privoščili burek in si nato ogledali znamenitosti (vodnjak, Begovo džamijo, večni ogenj,..). Ko ste v Sarajevu morate obiskati tudi pivnico, ki je v sklopu Sarajevske pivare. Res lepo urejen lokal z dobrim pivom, ki je od Baščaršije odaljen le pet minut hoda.

Proti večeru smo si spet privoščili čevapčiče. Tokrat v čevabdžinici Mrkva na Baščaršiji. Seveda sem si spet privoščil največjo porcijo, ki je obstajala. Petnajst velikih čevapčičev.

Večer smo preživeli na Palah, kjer smo šli malo po lokalih. Na koncu smo pristali v diskoteki RC, kjer je bila super glazba in poceni pijača. Mislim, da je bil pivo Jelen 0,70 ?. Ko smo počastili Dj-a in natakarja se je vrtila glazba po naših željah. Res je bilo super.

Nedelja pa je že bil dan za odhod. Vračali smo se preko Konjica, Jablanice, Mostarja in naprej po dolini reke Neretve do morja, ter potem po avtocesti nazaj do Vinice,….

Še zadnjič smo pozajtrkovali v hotelu Jet Set in se poslovili od prijaznega lastnika.

Naš prvi postanek je bil v Jablanici, kjer smo si ogledali znameniti most na reki Neretvi, kjer je leta 1943 potekala bitka na Neretvi. V neposredni bližini mosta je tudi muzej, ki je vreden ogleda. V muzeju nas je sprejel prijazen moški, ki nam je z navdušenostjo pripovedoval o bitki, kako bodo obnovili most,… Zanimivo ga je bilo poslušati.

Naš zadnji postanek je bil Mostar. Biser, ki ga je težko opisati.

Ker je bil čas kosila smo se spet odločili za čevapčiče. Saj tri dni pa človek lahko je čevapčiče. V Mostarju je en lokal, kjer imajo po mojem mnenju najboljše čevapčiče. Tudi mojim sopotnikom so bili zelo všeč.

Od sopotnikov sem dobil občutek, da jim je bila Bosna všeč. Upam, da bo kdo napisal kakšen komentarček.

Sorodni članki:
Novo leto 2011 smo pričakali v Sarajevu in se imeli odlično

Ko ti avto obtiči v blatu 30 kilometrov od civilizacije

En lep izlet

Tako lepa, tako drugačna,… pa tako blizu

Za na koncu pa še najlepša pesem o Sarajevu:

Greš z nami na zanimivo potovanje? Naš cilj bo Ukrajina. Na pot gremo 3. septembra, vračamo pa se 11. septembra.

Da je Ukrajina zanimiva in lepa dežela me je z svojimi potopisnimi predavanji in fotografijami prepričal moj prijatelj Damjan Končnik. Damjan je lastnik turistične agencije Eko potovanja in bo tudi naš vodič na tem potovanju. Ukrajina je ena od Damjanovih najbolj priljubljenih destinacij.

Tole potovanje v Ukrajino bo zagotovo zanimiva avantura. Program potovanja najdete na spletni strani Ukrajina.

Pridruži se nam, ne bo ti žal!

Odhod je zagotovljen.

Včeraj sem imel rojstni dan. Ponavadi so rojstni dnevi polni veselja. Pri meni pa zadnja leta ni tako.

Če se kaj bojim v življenju, se bojim starosti. Pa seveda (bog ne daj) bolezni. Vsak rojstni dan sem slabe volje. Lahko rečem, da vsako leto bolj slabe. Le kdo si je izmislil te rojstne dneve.

V življenju mi gre dobro. Zelo dobro. Na vseh področjih! Živim točno tako življenje, ki mi najbolj odgovarja. Samozavesti mi ne primankuje. Niti pomislim ne da bi svoje življenje zamenjal z življenjem nekoga drugega. Malo je ljudi, ki imajo tako pestro življenje kot jaz. Prepotoval sem že velik del sveta, poznam veliko ljudi, imam delo, ki me veseli, znam uživati,……

V zgornji pesmi pravi Halid Bešlić: ‘U meni jesen je a ja sanjam prolječe’. Jaz imam podoben problem.

Pa še par pesmi v katerih vidim sebe, če se prepustim domišliji:











Morda sem zrel za obisk kakšnega psihiatra. Pa saj to ni nič takega. V Ameriki imajo vsi bogataši in znane osebe svojega psihiatra.

Zakaj sem napisal tale pripevek? Predvsem hočem biti zvest sebi, pa tudi svojemu blogu. Zakaj bi pisal samo o lepih stvareh. Sem tudi mnenja, da če imaš težave jih ne smeš skrivati v sebi. Lažje ti je, če jih poveš. Kaj bodo drugi rekli me prav malo briga. Vem, da so tipične slovenske vrline privoščljivost slabega, navoščljivost, uživanje v nesreči drugega,….

Mislim, da se mi odpira ena velika poslovna priložnost, ki pa je pogojena z tem, da bi moral iti za nekaj časa v tujino.

Če bi bil podjetnik iz pravega testa, bi takoj spokal kovčke (nahrbtnik) in se odpravil v širni svet. Ampak se mi nekako ne da. Glavni razlog (izgovor) je, da imam zelo rad poletje in ga najraje preživim doma, na hrvaški obali ali kje drugje na balkanu. Jaz bi šel enkrat jeseni, ko se pri nas začne dež, mraz,… Samo nobena poslovna priložnost ne čaka dolgo časa. Takoj jo je potrebno zagrabiti z obema rokama.

Podjetništvo me veseli že od mladih nog. Ukvarjal sem se že z vsem možnimi dejavnostimi. Kot petnajst letnik sem prodajal računalniške programe. Ko sem bil star 21 let sem imel v okviru očetovega podjetja lastno proizvodnjo cementnih izdelkov. Pri 26 letih sem odprl diskoteko Africa. Potem sem se začel ukvarjati z tiskarstvom. Malo kasneje še z proizvodnjo pijače. Pa še nisem imel dovolj vsega in sem se začel ukvarjati še z prodajo baterij, kartuš, tonerjev,…. Zagotovo sem kakšno dejavnost pozabil napisati!

Zadnjih pet ali šest let pa se ukvarjam predvsem z internetom. V knjigi Prebojniki, ki jo je napisal Malcolom Gladwell, sem prebral, da obstaja pravilo 10.000 ur. Ta pravilo pravi, da si lahko strokovnjak na enem področju, ko imaš na tem področju za 10.000 ur dela. Jaz sem z internetom zelo blizu teh 10.000 uram, saj sem za računalnikom cele dneve in noči. Se pa nič ne pritožujem, ker je moje delo dinamično, raziskovalno,… in mi je bolj hobi kot delo.

Pri našem delu je veliko administrativnega dela, ki ga lahko opravlja kdor koli, če le ima voljo do dela. Zaradi cenejše delovne sile, bi rad odprl podružnico nekje v Aziji. Z čim vse se ukvarjamo si lahko preberete na strani Zaslužek na internetu.

Mislim, da se človeku na vsakih deset let ponudi ena dobra poslovna priložnost. Seveda pa ta poslovna priložnost ne pade sama od sebe iz zraka, ampak moraš tudi sem nekaj narediti zato da se ti ponudi.

Z mojim odhodom v tujino, bi super združil podjetništvo in potovanja. Namreč potovanja, mi poleg dela pomenijo največ v življenju.

Pred slabimi tremi smo za 1.500 evrov kupili 16 let starega Chrysler Voyagerja in se odpravili na pot. Naš cilj sta bili Turčija in Iran. To je bilo fantastično potovanje, ki ga ne bom nikoli pozabil.

Potovanje z avtom je super zadeva. Glavna prednost potovanja za avtom je svoboda. Lahko se ustaviš kjerkoli želiš, imaš s sabo več prtljage, ne izgubljaš časa z javnimi in drugimi transporti,…. Edina pomankljivost potovanja z avtom pa so čakanja in kompliciranje na mejnih prehodih.

Z avtom si želim organizirati še kakšno potovanje. Ta trenutek se mi zdi najbolša destinacija Sirija ali Armenija. Dobra destinacija bi bila tudi Maroko, vendar sem bil v Maroku že bil par let nazaj, vendar ne z avtom. Moja večna želja pa je iti za avtom do Kathmandu-ja v Nepalu.

Ker rad spoznavam nove ljudi, sem se odločil, da bom na tole potovanje v Sirijo ali Armenijo povabil še koga zraven. Predvsem koga, ki ga tako kot mene zanima podjetništvo. Če je družba prava, se ob takih priložnostih znajo roditi najboljše poslovne ideje. Seveda pa ni absoluten pogoj, da te mora zanimati podjetništvo, če se nam želiš pridružiti.

Sirija je dežela prijaznih ljudi in ima veliko kulturnih znamenitosti. Armenija pa je dežela z prelepo pokrajino, prijaznimi ljudmi,…

Če te zanima Sirija ali Armenija in bi se nam rad pridružil(a), mi piši na tomaz (afna) gorec.si ali pa me pokliči na 040 555 666. Čaka te nepozabno doživetje.

Morda bi moral omeniti, da taka potovanja niso primerna za tiste, ki so navajeni izključno na hotele z petimi zvezdicami.

Novo leto 2011 smo pričakali v Sarajevu. En teden dopusta je hitro minil. Snega za smučanje ni bilo, je bila pa zabava toliko boljša. Prvi dan smo ga ‘srali’ v moji najlubši gostilni na Palah – Dva drugara. Novo leto pa smo pričakali v Sarajevu v restavraciji Bazeni. Da smo se imeli fino, pa sta priča spodnja dva videa.

Že velikokrat sem prebral, da si je treba novoletne zaobljube zapisati, ker v nasprotnem primeru hitro pozabiš na njih. Da bodo še bolj držale in da jih bom čim večkrat videl, jih bom jaz zapisal kar na svoj blog.

Na poslovnem področju:

• povečati prihodke podjetja za vsaj 50%
• sestaviti motivirano ekipo zaposlenih, ki bo znala delati tudi brez mene
• napisati knjigo na temo internet in podjetništvo (tukaj sem si določil datum do 1.3.2011)

Na zasebnem področju:

• iti na tri tedensko potovanje ( Uganda, Jemen, Etiopija, Burma, Kenija,…)
• shujšati za 6 kg (to je samo pol kile na mesec)
• poboljšati si telesno kondicijo (za bratom imava eno tekaško progo dolgo cca 3 kilometre, katere rekord ima brat in ga moram poboljšati)
• iti vsaj 5 krat plezati
• smučati vsaj 7 dni
• najti si resno punco (bi bil že čas)

Kakšne novoletne zaobljube pa imaš ti?

Potovanja imam rad! Mogoče še najraje taka, ko se usedeš v avto in voziš po stranskih cestah. Pred kratkim sva z prijateljem šla na kratko potovanje po Bosni.

Tokrat sem z vožnjo po brezpotjih malo pretiraval. Šla sva na planino Zelengora (v bližini Sutjeske), kjer se je nama avto ustavil v blatu. Najbližja hiša je bila oddaljena 30 kilometrov. Do civilizacije pa je bilo vsaj 50 kilometrov. Zelengora pa je znana tudi po medvedih,….

Če si kdo želi kakšne podobne avanture, se bo moral z menoj udeležiti kakšnega podobnega potovanja. Res je bilo živčno, vendar je bila narava prekrasna. Sem pa tudi bogatejši za eno izkušnjo.

Nikon organizira znaimivo nagradno igro, v kateri sodelujem tudi jaz z svojimi slikami. Klikni na slikco in mi daj en glas. Hvala!

V nagradni igri sodelujem predvsem zato, ker me zanima podjetništvo in se mi ta nagradna igra zdi zelo dobra ideja za oglaševanje blagovne znamke Nikon.

Zgornja slika je z mojega potovanja po Turčiji in Iranu. Na spodnji sliki pa je moja psička Sara.

Za vsak glas bom zelo hvaležen! Glasuješ pa tako da klikneš sliko, nato pa še gumb Glasuj.

Vsa moja potovanja so bila zanimiva, polna doživetij, poučna,… Včasih me kdo vpraša, kje mi je bilo najboljše. Ponavadi odgovorim, da ima vsaka dežela svoj čar. Indonezija ima rajske plaže, dobro hrano in prijazne ljudi, Venezuela najlepše naravne lepote, Tanzanija ima Kilimandžaro in živali, Ekvador ognjenike, Pakistan ima lepe gore in najbolj prijazne ljudi, Indija je čisto drugačna zgodba, ki jo moraš doživeti,…

Poleti 2008 smo se odločili za malo drugačno potovanje. Naš cilj sta bila Turčija in Iran. Ponavadi se moja potovanja začnejo na letališčih, tokrat pa smo šli na pot malo drugače.

Preden smo se odpravili na potovanje, smo šli v investicijo 1.500 ? in kupili 16 let starega Chrysler Voyager-ja. Avto je bil kljub svoji strarosti zelo udoben in tudi prostoren. Turčija in Iran nista tako blizu, tako da nam je udobnost avtomobila prišla zelo prav. Avto je registriran za sedem oseb, nas pa je bilo pet, kar je pomenilo, da smo imeli dovolj prostora za prtljago.

O tem zanimivem potovanju bom naredil potopisno predavanje na vikendu mojega očeta. Malce bo sicer treba še počakati, da bo malo bolj toplo. Vabljeni pa boste vsi moji prijatelji, poslovni partnerji in tudi vsi tisti, ki se še ne poznamo, vendar vas zanimajo potovanja. Če potopisno predavanje ne želiš zamuditi, se prijavi na e novice (desno zgoraj) in zagotovo dobiš vabilo pravočasno.

Na svoj račun pa bodo prišli tudi vsi ljubitelji cvička.

Iran – na tržnici v mestu Tabriz
Read the rest of this entry »