Zapisi označeni z ‘Potovanja’
Cilji za leto 2009
Nekje sem prebral, da si moraš cilje napisati na list papirja, če želiš, da jih boš uresničil. Še najbolje je, da ta list papirja obesiš nekam nad posteljo, da svoje cilje vidiš vsak dan.
Jaz bom svoje cilje napisal kar na blog. Mogoče bom pa ta prispevek tudi natisnil in ga obesil nekam k postelji.
Glede mojega podjetja, si ne bom postavljal nekih ciljev. Moji delavniki so ponavadi dolgi 12 ur, po par ur pa delam tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako, da ravno za delo, si ne bom postavljal nekih ciljev, ker pol bom samo še več časa v službi.
Glede osebnega zadovoljstva pa imam naslednje cilje:
1. Rad bi šel na dva večja potovanja. Za potovanje v Kolumbijo smo že dogovorjeni, da gremo marca. Upam, da ne pade kaj v vodo. Bi bilo pa fino, da bi se proti koncu leta odpravil še kam. Kakšen Jemen, Etiopijo ali Nepal.
2. Že mnogo let želim iti na tečaj jadralnega padalstva.
3. Vsaj ene pet dni smučarije!
4. Vsaj ene pet dni plezanja.
5. Poleti si želim iti na izlet po Hercegovini.
6. Shujšati moram vsaj za pet kilogramov.
7. Redno moram hoditi vsaj dvakrat na teden na fitnes.
8. Fino bi bilo, če bi dobil kakšno resno punco! 
9. S Silvotom enkrat iti na ‘kajtanje’.
10. Iti na rafting (reka Una v Bosni in Hercegovini).
11. Vzeti si malo več časa za prijatelje.
12. Pa da bi imel moj blog na koncu leta ene 10.000 obiskovalcev na mesec.
Čez eno leto bom pogledal ta pripevek in napisal katere cilje sem izpolnil in katere ne.
Kolumbija prihajamo
Kolumbija je država, katera je že dalj časa na mojem spisku želja, da bi jo obiskal. Vendar se z sopotniki, z katerim ponavadi potujem nismo mogli dogovoriti, da bi jo obiskali. Sestra je rekla, da jo Južna Amerika ne zanima, brat je rekel, da je Kolumbija nevarna,…..
V Južni Ameriki nisem bil že zelo dolgo časa. Sem pa jo obiskal dvakrat. Prvič je bila moj cilj Venezuela, drugič pa Ekvador in Peru. Zadnja leta pa sem potoval predvsem po Aziji.
Kolumbija imam popotniku ponuditi marsikaj zanimivega. Ima sanjske plaže ob Karibskem morju, visoke zasnežene gore, amazonski pragozd, bogato živalstvo, kolonialna mesta,…
Drugače pa je Kolumbija dokaj poceni dežela. Računam, da bomo za 16 dni potovanja po Kolumbiji porabili med 700 in 1000 evri. Letalska vozovnica pa je tudi poceni. Povratna vozovnica iz Milana, preko ZDA v Kolumbijo stane 580 evrov z vsemi taksami.
Če je kdo že bil v Kolumbiji, bi ga z velikim veseljem povabil na kavico, da mi malo pove kaj se splača pogledati, na kaj je treba biti pazljiv,……
Kolumbija prihajamo! Iz Slovenije odrinemo 6.3.2009
Ve kdo, kje je slikana spodnja slika?
Ve kdo, kje je bila slikana zgornja fotografija?
Odgovore napišite v komentarju.
Jaz na sliki
Da ne bo pomote, jaz sem na desni strani.
Par ljudi mi je pisalo, da nikjer na mojem blogu ni slike, kjer bi bil jaz na njej. Pa objavljam eno.
Tako lepa, tako drugačna,… pa tako blizu!
Tisti, ki me poznate, že iz naslova veste kaj sem imel v mislih. Čeprav sem prepotoval že velik del sveta, zame ostaja najlepša dežela na svetu Bosna. Moral bi napisati Bosna in Hercegovina!
Prejšni vikend smo imeli tako imenovani sindikalni izlet v Bosno. Na žalost (predvsem njihovo), se nekateri niso odločil da bi šli in nas je tako bilo le sedem. Če se mene vpraša smo se imeli odlično. Upam, da bo kdo, ki je bil z nami, napisal kakšen komentar na ta članek.
Proti Sarajevu, oziroma Palam, smo se odpravili v petek popoldan. Na kratko smo se ustavil v Slavonskem Brudu, kjer ima sodelavka Sonja sorodnike. Naslednja postaja je bila ‘Ribja priča’. To je restavracija v Doboju, kjer imajo odlično in poceni hrano.
Na Pale smo prišli ob ene treh zutraj in utrujeni šli takoj spat.
V soboto zutraj smo se najprej odpravili na Jahorino, kjer pa nismo imeli sreče z vremenom. Bilo je oblačno, občasno je rahlo deževalo,… in ni bilo tistega čudovitega razgleda po celi Bosni in še dlje, kot je ponavadi. Smo si pa na najvišjem vrhu Jahorine ogledali ostanke vojaškega radarja, ki ga je med vojno v Bosni zbombandiral Nato.
Lep pozdrav iz Kapadokije - Turcija
Moje potovanje po Turciji in Iranu gre proti koncu. Potovanje si bom najbolje zapomnil po izredno prijaznih ljudeh v Iranu in prelepi naravi v vzhodni Turciji. Tudi v Turciji so prijazni ljudje vendar ne toliko, kot v Iranu. V Iranu so celo bolj prijazni kot v Pakistanu, kjer sem bil pred parimi leti.
Obljubil sem, da bom sproti pisal potopis pa ni slo. Sem si pa pisal zapiske, tako da takoj ko pridem domov, jih zacnem urejati in objavljati.
Naredil sem tudi ene 500 slik. Najboljse bom objavil na blogu.
Le pozdrav iz Turcije!
P.S.
Kako je kaj v Sloveniji? Se ve kdo bo zmagal na volitvah?
Čez štiri dni gremo v Iran
Čez štiri dni gremo z avtom (na sliki) preko Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Turčije v Iran.
Avto na sliki je 14 let star Chrysler Voyager, katerega smo kupili za 1600 ?. Upam, da bo izdržal teh 10.000 kilometrov, ki jih nameravamo narediti v 18-tih dneh. Če pa ‘crkne’ pač ‘crkne’ in če ne bo šlo drugače, bo ostal dol in bomo nazaj prišli z letalom, vlakom ali avtobusom. Če pa bo zdržal, ga bomo uporabili še za kakšnonaslednje potovanje.
Če te naša pot zanima, beri moj blog! Iran in Turčja je zanimiva dežela. Imam namreč namen celo pot dokaj podrobno opisati v besedi in sliki. Ravno za ta namen bom s sabo vzel prenosnika in vse sproti zapisoval da se slučajno kaj ne pozabi.
Iran, Turčija,… prihajamo.
Tanzanja - Moje prvo potovanje v Afriko
V Tanzaniji sem bil davnega leta 2001. Slikc tokrat ne bo, ker takrat še ni bilo digitalnih fotoaparatov. Oziroma so bili, ampak zelo dragi. Imam sicer nekaj zelo lepih posnetkov narejenih na dia filmu. Nekaj diasov sem skeniral, vendar je kvaliteta tako slaba, da ni za objavo.
Tanzanija, moje četrto večje potovanje, ter prvo v Afriko. Ko sem se odločal v katero afriško državo bi šel, sem razmišljal še o Botswani, Namibiji in Keniji. Za Tanzanijo pa sem sem se odločil predvsem za to, ker sem si že dolgo časa želel iti na najvišjo goro Afrike, mount Kilimanjaro.
Indonezija - Ena boljših destinacij
Indonezija je ena najboljših destinacij kar si jih človek lahko zamisli. Rajske plaže, prijazni ljudje (predvsem v muslimanskih delih države), ognjeniki, templji, jezera, živali, kultura,… Pa še izredno poceni je vse skupaj. Največji strošek predstavlja letalska karta, ki pa se jo da z malo sreče dobiti dokaj ugodno.
Indonezija je bila moj cilj dvakrat. Prvič leta 2000 in drugič leta 2004. Drugič sem bil ravno v tistem času, ko bila Indonezija opustošena od cunamija, vendar sem bil čisto na drugem koncu dežele - Floresu.
V nadaljevanju si preberite, opis mojega potovanja po Indoneziji leta 2000.
Moje slike
Na Blogorolo bom poslal ene tri moje fotografije, če jih bodo mogoče objavili.
