potovanje

Ko ti ena neumna odločitev pokvari dan

Včeraj se je dan začel zelo lepo in vse do večera je kazalo, da bo to fantastičen dan.

Trenutno sem na potovanju v Litvi, To je potovanje v okviru mojega projekta 20.000 kilometrov z avtom po Evropi. Včeraj zjutraj sem še bil na polotoku Curonian Spit, kjer je res čudovito. Dan se je začel popolno. Zjutraj sem vstal in sem šel tečt. V teku sem užival, saj sem občudoval lepote Curonian Spita, ki so me napolnile z energijo. Imel sem občutek da bi lahko kar tekel in tekel.

Po končanem teku je sledil zajtrk, nato sem za računalnikom naredil par stvari za službo. Malo po dvanajsti pa sva se z Anjo odpravila v 150 kilometrov oddaljeno mesto Šiauliai. 

Ko sva prispela v mesto sva si šla ogledati Hill of crosses nad katerim sem bil popolnoma navdušen. Da je moje navdušenje bilo upravičeno se lahko prepričaš, če si na koncu tega članka pogledaš video, ki sem ga posnel.

Prav dober občutek sem imel, kaj sem ta dan vse videl in doživel.

Proti večeru sva šla z Anjo v en trgovski center. Jaz sem šel takoj jest, ona pa v shoping. Ko sem sedel v lokalu sem se še vedno super počutil in se veselil še preostanka super dneva.

Ko sem pojedel in plačal sem odšel iz lokala in se po tekočih stopnicah spustil v pritličje. Ko sem stal na stopnicah od zgoraj slišim:”Oprostite, pozabili ste torbico.”. Ko se obrnem vidim natakarico z mojo torbico v kateri sem imel fotoaparat, GoPro, potni list, vozniško dovoljenje in prometno od avta. Takrat sem malo v šoku sprejel zelo neumno odločitev. Do natakarice sem hotel priti kar po tekočih stopnicah v nasprotno smer. Pri teku navzgor mi je spodrsnilo in sem padel na koleno. Malo me je zabolelo ampak sem mislil, da ne bo nič hujšega.

Ko sem prišel v apartma sem opazil, da imam strgane kavbojke in tudi malo krvave. Ko sem slekel hlače sem videl, da je poškodba kar resna. Šele takrat sem se spomnil, kako zelo so ostri robovi tekočih stopnic. Šlo mi je kar na jok. Ne zaradi bolečine ampak zato, ker nisem mogel dojeti, kako sem lahko bil tako neumen.

Kako si lahko človek pokvari dan z eno samo neumno odločitvijo. Pokvaril sem si več dni, ne samo včerajšnjega. Pa ravno sedaj, ko sem na tem zanimivem potovanju.

Ker je koleno kar boleče, sploh ne vem kako bom oblekel hlače. Upam, da imam v avtu trenirko. Če jo nimam, ne vem kako bo. Ostanejo mi samo še kratke hlače, za katere je tukaj na severu malo premrzlo. Ravno danes se odpravljava v Rigo. Že včeraj sem preko Booking.com rezerviral apartma v centru mesta in se veselil, kako bom peš raziskoval stari del Rige. Glede na to, da komaj hodim to najbrž ne bo izvedljivo.

Moj prijatelj Matej pravi, da je vsak dan, ki ga živimo, neponovljiv in da ga moramo maksimalno izkoristiti. Vem, da je to res, ampak vseeno komaj čakam, da mine današnji dan, ker vam da me bo jutri koleno malo manj bolelo in bom lažje hodil.

Kljub vsemu moram biti zadovoljen, da se je končalo tako kot se je. Kaj če natakrica ne bi bila toliko poštena in mi ne bi prinesla pozabljene torbice. Bil bi ob fotoaparat in GoPro, katerih vrednost je blizu 2.000 evrov. Še huje bi verjetno bilo, da bi ostal brez potnega lista, prometnega dovoljenja in vozniškega izpita. Ker sem v Evropski uniji bi domov sicer lahko prišel, če me vmes ne bi ustavila Policija.

Zdajle se sicer počutim slabo, vendar vem, da bo čez dva ali tri dni vse v najlepšem redu.

 




Bohol – Zavetje najmanjših primatov na svetu

Po tem, ko sva se dobesedno odklopila od raznih naprav na Apo Island ter uživala v preprostih radostih vsakdana, sva se ob sončnem vzhodu odpravila v “civilizacijo” proti otoku Bohol. Tudi to pot nisva ušla suha s čolna ter se nadalje po treh dneh povezala s svetom preko interneta ob šesturnem čakanju na trajekt iz Dumaguete do Tagbilarana (14.85 EUR/osebo). Na izstopni postaji so naju zopet hoteli “nategniti” glede cene prevoza do hotela, vendar je vztrajnost obrodila sadove, zaradi česar sva privarčevala najmanj 5 EUR. Ob prečkanju mostu se je počasi začela v vodi zrcaliti podoba mesta in kmalu izginila na poti proti Panglau do “Hope Homes”, koder sva se udobno nastanila za 15.60 EUR/noč (vključno z dnevnim najemom motornega vozila!). V naslednjih dneh sva se odpravila na vožnjo z motorjem v notranjost otoka, prečkala številna mesteca, postala v Loayu ob reki Loboc in se odpravila na ogled najmanjših primatov na svetu, v “Tarsier Senctuary”. Tukaj se nikakor nisva mogla načuditi za komaj dlan velikim in prisrčnim zvedavim bitjem – Tarsierjem, ki so počivali na vejah, strogo varovani s strani skrbnikov, saj spadajo med ogrožene endemične vrste.

otok Bohol 

Ob skromni vstopnini – 1.06 EUR/osebo, sva si za isti znesek po ogledu privoščila še svež kokos in se odpravila dalje proti Chocolate Hills oz. Čokoladnim gričem. Slednji so znana turistična atrakcija in se razprostirajo na več kot 50 kvadratnih kilometrih s 1.776-imi vrhovi. Apnenčasta osnova gričev je pokrita s travo, ki v sušnem obdobju porjavi in od tod izvira tudi ime gričev, ki so razglašeni za geološki spomenik državnega pomena ter predlagani za uvrstitev na seznam UNESCO svetovne dediščine. Na enega izmed najvišjih gričev je urejen betoniran dovoz s parkiriščem na kraju. Kratek vzpon šteje 214 stopnic do vrha in nagrada je razgled nad številnimi griči, katerim se zdi, da ni konca.

Beri naprej

Plavanje z Whale Sharks!

Potovanje po otoku Cebu, naju je vodilo iz glavnega mesta proti severu, do Osloba. Letalska karta iz Puerto Princesa (Palawan) do Cebuja je bila okoli 25 EUR/osebo. Ko sva pristala, je bilo potrebno iti na drugo stran ceste in desno navzgor po stopnicah, koder so čakali taksiji do centra mesta. Za približno 13 km do hotela, koder sva bila nastanjena sva odštela 6.10 EUR/2 osebi. Ker je v Cebuju veliko žeparjev, sva se odločila za nočitev v dobro varovanem “Skypark Pensionne Inc.” hotelu, za kar sva plačala 8 EUR/osebo/nočitev.

Naslednji dan sva se odpravila do južnega potniškega terminala in šla na lokalni avtobus do Osloba (2.81 EUR/osebo). V Oslobu so bili na postaji turistični agenti, ki so nama pomagali najti namestitev v “Luzmin – Bh” za 13.22 EUR/2 osebi/noč. Hotel je nov, ima urejen internetni dostop in topel tuš, kar je redko pri nastanitvah (Filipini). Od centra mesta je oddaljen 2 km, zato je potrebno najeti voznika “tricikla”, kar stane 0.41 EUR/eno smer. Ni potrebno dovolj truda, da ujamete prevoz, le stopite ob cesto in ustavite prvega, kar redko vzame več kot 5 minut! Ah Filipini!

Beri naprej

Greš z nami v Ukrajino?

Greš z nami na zanimivo potovanje? Naš cilj bo Ukrajina. Na pot gremo 3. septembra, vračamo pa se 11. septembra.

Da je Ukrajina zanimiva in lepa dežela me je z svojimi potopisnimi predavanji in fotografijami prepričal moj prijatelj Damjan Končnik. Damjan je lastnik turistične agencije Eko potovanja in bo tudi naš vodič na tem potovanju. Ukrajina je ena od Damjanovih najbolj priljubljenih destinacij.

Tole potovanje v Ukrajino bo zagotovo zanimiva avantura. Program potovanja najdete na spletni strani Ukrajina.

Pridruži se nam, ne bo ti žal!

Odhod je zagotovljen.

Uroš Ravbar podarja knjigo Z avtom okoli sveta

Uroš Ravbar - Z avtom okoli sveta
Pred 14 dnevi sem bil na popotniškem pikniku, na katerega me je povabil Uroš Ravbar. Na pikniku se nas je zbralo kar lepo število tistih, ki nas zanimajo potovanja. Imeli smo se super!

Z Urošem, pa sva se dogovorila, da bo bralcem mojega bloga podaril knjigo z naslovom Z avtom okoli sveta. V knjigi Uroš Ravbar opisuje svojo dve leti dolgo potovanje z avtom okoli sveta. Knjige še nisem prebral, sem jo pa prelistal. Presenetile so me odlične fotografije!

Knjigo lahko dobiš tako, da se prijaviš na moje E novice (levi stolpec zgoraj). Med vsemi prijavljenimi bom izžrebal enega srečneža, ki bo dobil to odlično knjigo. Več o knjigi si lahko preberete na strani Z avtom okoli sveta.

Če te zanimajo malo drugačna potovanja pa si obvezno poglej spletno stran Uroša Ravbarja.

Popotniški piknik
Čeprav smo se trudili nismo zmagali!

Ko ti avto obtiči v blatu 30 kilometrov od civilizacije

Potovanja imam rad! Mogoče še najraje taka, ko se usedeš v avto in voziš po stranskih cestah. Pred kratkim sva z prijateljem šla na kratko potovanje po Bosni.

Tokrat sem z vožnjo po brezpotjih malo pretiraval. Šla sva na planino Zelengora (v bližini Sutjeske), kjer se je nama avto ustavil v blatu. Najbližja hiša je bila oddaljena 30 kilometrov. Do civilizacije pa je bilo vsaj 50 kilometrov. Zelengora pa je znana tudi po medvedih,….

Če si kdo želi kakšne podobne avanture, se bo moral z menoj udeležiti kakšnega podobnega potovanja. Res je bilo živčno, vendar je bila narava prekrasna. Sem pa tudi bogatejši za eno izkušnjo.

Zelengora

Zanimiva potovanja – Turčija in Iran

Vsa moja potovanja so bila zanimiva, polna doživetij, poučna,… Včasih me kdo vpraša, kje mi je bilo najboljše. Ponavadi odgovorim, da ima vsaka dežela svoj čar. Indonezija ima rajske plaže, dobro hrano in prijazne ljudi, Venezuela najlepše naravne lepote, Tanzanija ima Kilimandžaro in živali, Ekvador ognjenike, Pakistan ima lepe gore in najbolj prijazne ljudi, Indija je čisto drugačna zgodba, ki jo moraš doživeti,…

Iran

Poleti 2008 smo se odločili za malo drugačno potovanje. Naš cilj sta bila Turčija in Iran. Ponavadi se moja potovanja začnejo na letališčih, tokrat pa smo šli na pot malo drugače.

Preden smo se odpravili na potovanje, smo šli v investicijo 1.500 evrov in kupili 16 let starega Chrysler Voyager-ja. Avto je bil kljub svoji strarosti zelo udoben in tudi prostoren. Turčija in Iran nista tako blizu, tako da nam je udobnost avtomobila prišla zelo prav. Avto je registriran za sedem oseb, nas pa je bilo pet, kar je pomenilo, da smo imeli dovolj prostora za prtljago.

Iran in Turčija

O tem zanimivem potovanju bom naredil potopisno predavanje na vikendu mojega očeta. Malce bo sicer treba še počakati, da bo malo bolj toplo. Vabljeni pa boste vsi moji prijatelji, poslovni partnerji in tudi vsi tisti, ki se še ne poznamo, vendar vas zanimajo potovanja. Če potopisno predavanje ne želiš zamuditi, se prijavi na e novice (desno zgoraj) in zagotovo dobiš vabilo pravočasno.

Na svoj račun pa bodo prišli tudi vsi ljubitelji cvička.

Iran
Iran – na tržnici v mestu Tabriz
Beri naprej

Potopisno predavanje Indonezija

Potopisno predavanje Indonezija

V sredo 7. oktobra bom imel potopisno predavanje v Baru Jama v Stični. Tokrat bo moja tema predavanja Indonezija.

Indonezija je zagotovo ena od boljših destinacij za potovanje. Kar malo žal mi je, da sem Indonezijo obiskal že dvakrat. Ker mi je za moja potovanja ostalo še veliko lepih in zanimivih dežel, zagotovo Indonezije ne bom obiskal še nekaj časa.

Če me kdo vpraša, katero je moje najlubše potovanje, mu odgovorim, da je vsak dežela nekaj posebnega, najlepša in najbolj zanimiva pa je zagotovo Indonezija.

Na potopisnem predavanju vam bom predstavil moje zadnje potovanje v to prelepo in raznoliko deželo. Moje potovanje se je začelo na Baliju. Nato sem odletel na otok Flores, ki je znan po vulkanih, lepih plažah,… Obiskal sem tudi otok Komodo, kjer sem videl orjaške Komodske kuščarje (150 kilogramov). Nato sem šel na otok Java, ki je polen znamenitosti! Vulkani, budistični in hidujski templji, džamije, prijazni ljudje,… Za konec pa sem skočil še na otok Borneo, kjer smo šli v popolno divjino obiskat Orangutane.

Zagotoavljam ti, da bo potopisno potovanje zagotovo zanimivo. Tvoje prisotnosti na potopisnem predavanju bom zelo vesel!

Potopisno predavanje Indonezija, se bo pričelo ob 20:00. Za dodane informacije mi lahko pišeš na tomaz afna gorec.org, me pokličeš na 040 555 666, ali me vprašaš v komentarju tega sporočila.

Moja Facebook stran :)

Moj Instagram :)

Load More
Something is wrong. Response takes too long or there is JS error. Press Ctrl+Shift+J or Cmd+Shift+J on a Mac.

Spremljaj me na G+

E-novice

Naroči se na zanimive e-novice

 

Spremljajte me tudi na:

Tomaž Gorec

Tomaž Gorec

Privacy policy

Ko ti ena neumna odločitev pokvari dan
5 (100%) 3 votes