Zapisi označeni z ‘potovanje’
Že prvi dan v Turčiji smo doživeli marsikaj
Zutraj sem vstal vesel in poln energije. Čeprav je bilo potovanje do sedaj ena sama ‘muka’, sem bil vesel, da potujem na tak način. Vse to nebi zamenjal za hotel z petimi zvezdicami. No mogoče za kakšen dan ali dva.
Ko smo pospravili šotore, popili kavo in malo pojedli smo se odpravili naprej proti Amasay.
Čez nekaj časa smo se ustavili ob cesti, kjer je neka ženska prodajala česen in čebulo. Nameravali smo kupiti česen, ker je to naravni antibiotik in preprečuje prehlade, vnetje grla in druge nevšečnosti, ki jih lahko stakneš na potovanju. Kupili smo nekaj česna, čebulo pa nam je prodajalka podarila. Na koncu smo se še slikali z njo in odpeljali naprej.
Po minuti vožnje pa je nekdo predlagal, da bi ji natisnili sliko in ji nesli nazaj. S sabo smo imeli prenosni tiskalnik, ravno za te namene, da komu natisnemo sliko. Ustavili smo se in natisnili sliko. Ravno ko smo se želeli opeljati pa pride en moski in nas povabi na čaj. Vabilu smo se odzvali.
Bolgarija, Turčija… - Sreda 20.8. in četrtek 21.8.2008
V sredo popoldan smo se odpravili na dolgo pričakovano pot proti Turčiji in Iranu. Tik pred odhodom sem imel še cel kup velikih težav. Težave so bile res velike, tako da sem tik pred odhodom začel razmišljati, da bi ostal doma. Hvala bogu nisem!
Vožnja preko Hrvaške je minila dokaj hitro in brez večjih posebnosti. V Srbiji smo se malo po Beogradu ustavili na eni črpalki, da smo dotočili gorivo in popili kavo.
Tik pred pred mejo z Bolgarijo smo še enkrat natočili gorivo, ker nismo vedeli, če bodo v Bolgariji sprejemali evre. Gorivo sem točil jaz in ga dotoči čisto do vrha. Tik preden smo se odpeljali sem ugotovil, da nekje od avta pušča gorivo. Kmalu smo ugotovili, da je to zato, ker smo natočili gorivo čisto do vrha. Ene dva tri litre je šlo v nič.
Na Srbsko ? Bolgarski meji nas je srbski policist vprašal kam gremo. Ker srbi ravno niso v najboljših odnosih z muslimanskimi deželami, smo rekli da v Bolgarijo. Pa je policist začel zmajati z glavo. Vprašali smo ga, če ni v redu. Pa je rekel:’Neču, da vam kvarim razpoloženje.’
Bolgarija je revna država. Propadle tovarne vidiš na vsakem koraku.
Lep pozdrav iz Kapadokije - Turcija
Moje potovanje po Turciji in Iranu gre proti koncu. Potovanje si bom najbolje zapomnil po izredno prijaznih ljudeh v Iranu in prelepi naravi v vzhodni Turciji. Tudi v Turciji so prijazni ljudje vendar ne toliko, kot v Iranu. V Iranu so celo bolj prijazni kot v Pakistanu, kjer sem bil pred parimi leti.
Obljubil sem, da bom sproti pisal potopis pa ni slo. Sem si pa pisal zapiske, tako da takoj ko pridem domov, jih zacnem urejati in objavljati.
Naredil sem tudi ene 500 slik. Najboljse bom objavil na blogu.
Le pozdrav iz Turcije!
P.S.
Kako je kaj v Sloveniji? Se ve kdo bo zmagal na volitvah?
Čez štiri dni gremo v Iran
Čez štiri dni gremo z avtom (na sliki) preko Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Turčije v Iran.
Avto na sliki je 14 let star Chrysler Voyager, katerega smo kupili za 1600 ?. Upam, da bo izdržal teh 10.000 kilometrov, ki jih nameravamo narediti v 18-tih dneh. Če pa ‘crkne’ pač ‘crkne’ in če ne bo šlo drugače, bo ostal dol in bomo nazaj prišli z letalom, vlakom ali avtobusom. Če pa bo zdržal, ga bomo uporabili še za kakšnonaslednje potovanje.
Če te naša pot zanima, beri moj blog! Iran in Turčja je zanimiva dežela. Imam namreč namen celo pot dokaj podrobno opisati v besedi in sliki. Ravno za ta namen bom s sabo vzel prenosnika in vse sproti zapisoval da se slučajno kaj ne pozabi.
Iran, Turčija,… prihajamo.
Tanzanja - Moje prvo potovanje v Afriko
V Tanzaniji sem bil davnega leta 2001. Slikc tokrat ne bo, ker takrat še ni bilo digitalnih fotoaparatov. Oziroma so bili, ampak zelo dragi. Imam sicer nekaj zelo lepih posnetkov narejenih na dia filmu. Nekaj diasov sem skeniral, vendar je kvaliteta tako slaba, da ni za objavo.
Tanzanija, moje četrto večje potovanje, ter prvo v Afriko. Ko sem se odločal v katero afriško državo bi šel, sem razmišljal še o Botswani, Namibiji in Keniji. Za Tanzanijo pa sem sem se odločil predvsem za to, ker sem si že dolgo časa želel iti na najvišjo goro Afrike, mount Kilimanjaro.
Indonezija - Ena boljših destinacij
Indonezija je ena najboljših destinacij kar si jih človek lahko zamisli. Rajske plaže, prijazni ljudje (predvsem v muslimanskih delih države), ognjeniki, templji, jezera, živali, kultura,… Pa še izredno poceni je vse skupaj. Največji strošek predstavlja letalska karta, ki pa se jo da z malo sreče dobiti dokaj ugodno.
Indonezija je bila moj cilj dvakrat. Prvič leta 2000 in drugič leta 2004. Drugič sem bil ravno v tistem času, ko bila Indonezija opustošena od cunamija, vendar sem bil čisto na drugem koncu dežele - Floresu.
V nadaljevanju si preberite, opis mojega potovanja po Indoneziji leta 2000.
Moje slike
Na Blogorolo bom poslal ene tri moje fotografije, če jih bodo mogoče objavili.
Turistični aranžma, ki ga ne dobišniti za 10.000 evrov, stane pa dobrih 100 evrov
Točno tako kot sem napisal v naslovu! Prejšni teden sem bil na štiri dnevnem izletu v Kraljevu - Srbija, ki me je stal dobrih 100 evrov. Tak izlet kot sem ga imel ti ne more ponuditi nobena turistična agencija niti za 10.000 evrov.
V Kraljevu sem davnega leta 1990 služil vojaški rok v JNA. Takrat si nisem mislil, da se bom v to mesto še kdaj vrnil. Ko sem leta 1990 zapuščal vojašnico, sem imel v mislih samo čimprej zapustiti to mesto. Nikoli si nisem mislil, da bom nekoč, samo par sto metrov stran od vojašnice preživel toliko lepih trenutkov.
Moj prijatelj Damjan mi je pred kratkim omenil, da gre v Srbijo. V Srbijo naj bi peljal avto za enega sorodnika od žene. Z njim naj bi šel še oče od žene, nazaj pa naj bi se vračala z avtobusom. In sem se ponudil, če me vzameta zraven.
Da so ljudje na jugu (v mislih imam predvsem bosno, srbijo, črno goro in makedonijo) zelo gostoljubni, sem sem spoznal že na mojih preteklih potovanjih po teh čudovitih deželah. Kakor pa so bili gostoljubni z nami v Kraljevu pa presega vse meje. Za nas so skrbeli 24 ur na dan. Res čudoviti ljudje!
Gasilska slika pri Momotu na vikendu
če imate možnost iti s kom, ki ima sorodstvo v bivših Jugoslovanskih državah na obisk, izkoristite to možnost. Pa ne zaradi tga, da boste prišli do poceni turističnega aranžmaja, ampak zato ker boste tako najbolje spoznali deželo in ljudi. Kaj takega vam ne more ponuditi nobena turistična agencija.
P.S.
Danes nisem ravno razpoložen za pisanje. Bom pa o tem izletu zagotovo še pisal!
Na potovanje zato, da se pohvalimo pred prijatelji, znanci, sodelavci,… ?
Davnega leta 1983, ko sem bil star 13 let so me starši vzeli s sabo v Moskvo. Poleg tega, da mi je bila Moskva dokaj zanimiva, sem imel od tega izleta še eno veliko korist.
V mojem razredu sem imel tri sošolke, ki so bile prave lepotice in sem bil v vse tri po malem zaljubljen. Fantje v našem in drugih razredih smo se za njihovo naklonjenost borili na vse načine. Jaz sem bil žal med tistimi, ki jim je to najmanj uspevalo.
In kaj imata skupnega moje lepe sošolke in izlet v Moskvo? To da sem jim iz Moskve poslal razglednico in bil en teden v šoli glavni frajer. Bile so ponosne, da so dobile razglednico iz Moskve. Jaz pa še ene sto krat bolj.
Pred tednom dni smo imeli pri nas doma na obisku ene gospode, ki so kar tekmovali kdo se bo bolj hvalil kje je že bil. Predvsem so omenjali imena New York, Dubai, Honk Kong, Mauritius, Maldivi, Miami,….. Ko sem jaz omenil, da sem bil v Pakistanu, Indiji, Ekvadorju, Venezueli,…. so me kar malo čudno gledali. Po mojem te ljudje potujejo izključno zaradi tega, da se pohvalijo pred prijatelji, znanci, v službi,…….. in si tako krepijo svoj statusni simbol.
Moja potovanja so malo drugačna. Zanimajo me predvsem dežele, ki niso na seznamu top turističnih destinacij. Vedno potujem z nahrbtnikom v lastni režiji. Udobno potovanje preko turističnih agencij me zaenkrat ne zanima. Velikokrat so taka potovanja eno samo matranje. Dolge vožnje z avtobusom, vročina nad 45 stopinjami Celzija, umazanija, vlaga, slaba hrana…. Amapk vse skupaj ima en čar, ki me vedno znova sili na nove poti.
Moram pa biti iskren do sebe in po pravici povedati, da imam na potovanjih tudi domotožje. Pogrešam mojo čudovito mamo, ter ostale domače, moje tri pse, dopoldanske kavice v lokalih, prijatelje, delo, domačo hrano,…. Skratka doma mi je lepo in ni nič čudnega, če imam domotožje. Bolj mora biti zakrbljeni tisti, ki domotožja nima. Zvone šeruga je v eni od svojih knjig napisal, da je najlepši del potovanja vrnitev domov. Se strinjam z njim!
dd1830b5baef3acec7c58c662707869e