Potovanja in podjetništvo

Posts Tagged ‘Tomaž’

Mogoče se vam bo zdelo, da bom zdajle malo pretiraval. Ali pa da nisem čist sto procenten.

Zgoraj na slik vidite mojo (v bistvu je od tamlade) Lučko. Ne veste, kao imam jaz rad tega psa. Ni ravno lepotica, kot Sara, samo je to tako prijazen pes, da se ne da povedati.

Če je spuščena, me vedno začuti ko pridem domov. Še predno iztopim iz avta, se postavi na zadnje dve tačke, z prednjimi pa se nasloni na vrata avtomobila in me prijazno gleda. Človek bi bil lahko jezen na njo, da mi bo opraskala barvo na avtomobilu. Samo, ko te tako milo gleda, ne moreš biti jezen na njo. Tudi, če pridem domov slabe volje, me Lučka spravi v dobro.

Je pa zanimiva zgodba, kako smo prišli do Lučke. Eno jesensko nedeljo leta 2006 smo imeli na vikendu (Krvica pri Čatežu) piknik. Oče in mama sta šla na vikend peš. Ko sta prišla je mama v naročju prinesla prestrašenega, sestradanega, par tednov starega pasjega mladička. Povedala je, do so jo srečali v gozdu in da je bila čisto prestrašena in jim je na varni razdalji sledila do prve vasi. Tam je mama naročila enemu fantu naj jo ujame, ker mama jo ni mogla. Psičko smo vzeli domov. Maja (tamlada) jo je okopala in skrbela za njo. Ni bilo treba veliko časa, da smo jo vsi pri hiši vzljubili. Že kot majhna je bila izredno prijazen pes.

Kasneje smo izvedeli, da je ena baraba (drugače ne moreš rečt) zavrgel mamo in šest mladičkov. Potem so lovci (tudi golazen prvoklasna) ubili mamo in pet mladičkov. Čudežno se je rešila le Lučka.

Malo ljudi je na tem svetu, ki bi jim jaz privoščil kaj slabega. Tem barabam lovcem, ki so ubili od Lučke mamo in pet njenih bratov in sester pa privoščim vse najslabše. Če bi pa izvedel, kateri so bili, bi pa tudi jaz pripomogel k temu, da bi se jim zgodilo kaj zelo slabega!

Nekje sem prebral, da si moraš cilje napisati na list papirja, če želiš, da jih boš uresničil. Še najbolje je, da ta list papirja obesiš nekam nad posteljo, da svoje cilje vidiš vsak dan.

Jaz bom svoje cilje napisal kar na blog. Mogoče bom pa ta prispevek tudi natisnil in ga obesil nekam k postelji.

Glede mojega podjetja, si ne bom postavljal nekih ciljev. Moji delavniki so ponavadi dolgi 12 ur, po par ur pa delam tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako, da ravno za delo, si ne bom postavljal nekih ciljev, ker pol bom samo še več časa v službi.

Glede osebnega zadovoljstva pa imam naslednje cilje:

1. Rad bi šel na dva večja potovanja. Za potovanje v Kolumbijo smo že dogovorjeni, da gremo marca. Upam, da ne pade kaj v vodo. Bi bilo pa fino, da bi se proti koncu leta odpravil še kam. Kakšen Jemen, Etiopijo ali Nepal.

2. Že mnogo let želim iti na tečaj jadralnega padalstva.

3. Vsaj ene pet dni smučarije!

4. Vsaj ene pet dni plezanja.

5. Poleti si želim iti na izlet po Hercegovini.

6. Shujšati moram vsaj za pet kilogramov.

7. Redno moram hoditi vsaj dvakrat na teden na fitnes.

8. Fino bi bilo, če bi dobil kakšno resno punco!

9. S Silvotom enkrat iti na ‘kajtanje’.

10. Iti na rafting (reka Una v Bosni in Hercegovini).

11. Vzeti si malo več časa za prijatelje.

12. Pa da bi imel moj blog na koncu leta ene 10.000 obiskovalcev na mesec.

Čez eno leto bom pogledal ta pripevek in napisal katere cilje sem izpolnil in katere ne.

V mesecu decembru je na oglasno pasico (reklamo na desni strani), kliknilo samo 13 obiskovalcev mojega bloga. Zaslužek v mesecu decembru je bil skromnih 0,91 evra.

Moj blog je v decembru obiskalo 2592 različnih obiskovalcev. Od tega je prišlo 1941 obiskovalcev na moj blog preko iskalnikov. Delež obiskovalcev, ki so prišli na moj blog preko iskalnikov je 61 procentov.

Zanimivo je po katerih ključnih besedah prihajajo obiskovalci na moj blog. Največ obiskovalcev, dobim preko ključne besede dnevni horoskop. Torej, če nebi napisal tega prispevka, z naslovom dnevni horoskop, bi imel moj blog kar nekaj manj obiskovalcev.

Vrstni red ključnih besed, s katerim so prišli obiskovalci na moj blog:
dnevni horoskop
tomaž gorec
tomaz gorec
delnice krke
maroko
finančna kriza
tomaž
partizanski filmi
diskoteka afrika
bijelo dugme
indonezija
fitnes center
tanzanija
fitnes trebnje
jasmin stavros
horoskop
ula furlan
avnoj
frizure
gorec
kmetija
plezanje
toni cetinski
dino merlin
hari mata hari
horoskop dnevni
gobe
delnice krka
klub lipa
resničnostni show kmetija
afrika trebnje
fitnes klepec
zaslužek
fitnes center klepec
frizer
iran
pakistan
zaslužek na internetu
halid bešlić
most na drini
spletni zaslužek
trebnje fitnes
borut pahor

Če ima kdo od mojih bralcev kakšno vprašanje na temo zaslužek na internetu ali povečanje obiska na svojem blogu mu z veseljem pomagam. Vprašanja napišite kar v komentar.

V juliju sem se jaz zmotila,
ko sem se zate pustila,
Naj povem ti kaj je res,
srček tvoj je bukov les,
grozno manjka ti bonton,
tvoj značaj pa je beton.

Vedno si bil junak
Na motorju si bil prvak,
v ljubezni pa sem spoznala,
da si bedak.

Moja Kravca

Ko se leta 1994 dobil tole pismo sem se samo nasmejal. Danes pa razmišljam, da je mogoče imela punca prav.

Vedno je treba gledati v prihodnost ne preteklost! Samo, če si želimo ustvariti kvalitetno prihodnost, je treba pogledati nazaj in ugotoviti kaj je treba spremeniti.

 Ne bom rekel, da je bilo leto 2008 slabo, vendar bi lahko bilo tudi boljše. Lansko leto sem, kar veliko izgubil z svojim naložbami v delnice. Padanje delnic, mi je vzelo kar veliko živcev. Sedaj sem se sprijaznil s tem in se ne sekiram več. V končni fazi še nisem toliko izgubil kot so nekateri drugi. Ravno veselil se tudi nisem dveh pregledov davčne inšpekcije v mojem podjetju, ki sem jih imel lansko leto. Čeprav, skoraj nič kriv, sem moral dati kar nekaj denarja v državno blagajno. Lahko bi se sicer pritožil in mogoče celo zmagal, samo bolje je nekaj dati in imeti mir. Pa tudi živci so nekaj vredni!

Kar se tiče posla je bilo leto 2008 kar v redu. Če seveda ne štejem izgube z delnicami. Nisem ravno zaslužil nekega bogatstva, menim pa, da je moje podjetje in dve podjetji katerih sem solastnik, našlo pravo pot do uspeha.

Tudi z zasebnim življenjem sem kar zadovoljen. Lansko leto sem bil na dveh potovanjih. Spomladi sem bil v ZDA in Mehiki, poleti pa v Turčiji in Iranu. Bilo je tudi nekaj smučanja, par krajših izletov,….

Še zmeraj pa se premalo posvečam športu. Za plezanje, ki me tako zelo veseli sem si v celem letu vzel čas samo trikrat ali štirikrat. Imel sem tudi možnost iti z prijateljem na ‘kajtanje’, pa si nisem našel časa. Hribe nisem videl niti od daleč, kolesaril sem bolj malo. Še dobro da imam pse, da sem šel poleti parkrat tećt z njimi. Ampak to je apsolutno premalo! Iz 5. januarjem začnem spet hoditi na fitnes, ki ga imam 50 metrov od firme. Hvala bogu!

Drgugače pa nimam kaj ‘jambrati’ lahko bi bilo slabše. Predvsem važno, da smo zdravi!

Ja čist me je uničil tale veseli december! Za seboj imam štiri koncerte in pet novoletnih praznovanj. Saj če bi se nekako znal ogniti alkohola, bi še zdržal, tako pa,….. Ker je bilo prehudo sem kar resno zbolel. Amapk, kljub bolezni nisem mogel izpustiti dve novoletni zabavi.

No sedaj sem se za silo pozdravil. Pil ga letos ne bom več! Si pa bom med prazniki krajšal čas z smučanjem, fitnesom, klepetom ob kavici z prijatelji,…..

Da vas malo spmnim, da so na kanalu A vsako nedeljo ob 22:30 partizanski filmi. Danes je na sporedu film z naslovom Diverzanti. Glavno vlogo igrata Ljubiša Samardžić in Bata Živojinović.

Prejšni teden je bil na spordu film z naslovm Doktor Dragan. Naslednjo nedeljo pa bo na sporedu partizanski film z naslovom Most. Glavno vlogo bosta igrala Bata Živojinović in Boris Dvornik.

Prepričan sem, da bi lahko bili partizanski filmi všeč tudi mlajši generaciji, ki niso živeli v naši prejšni skupni državi Jugoslaviji.

Včeraj je imel Toni Cetinski koncert v hali Tivoli. Na koncert me je povabil prijatelj, ki ga ne bom omenjal z imenom, saj mu morda nebi bilo všeč, da tukaj pišem kako sva skupaj pijančevala.

Toni Cetinski ne sodi v moj najožji glasbeni izbor. Poznam sicer vse nejegove komade, vendar jih ne znam na pamet, da bi lahko pel zraven. Na koncert pa se gre zato, da se poje zraven!

Koncert je hitro minil. Ne vem ali je Toni Cetinski tako hitro odpel, ali pa sem jaz izgubil občutek za čas.

Po koncertu, smo šli še v Klub Groš v Grosupljem. Tam sva se ga z prijateljem do konca napila. Čeprav se z tem ni za hvaliti, mislim da sva bila najbolj pijana obiskovalca. Pa tudi zadnja sva šla ven iz kluba, ko so že pospravljali. Moram pa rečt, da sem se imel zelo, zelo fino!

Drugače pa sem imel srečo, da me ni kdo na ‘gobec’. Sem bil kar precej tečen. No, nisem ravno iskal ‘špetira’, se pa nisem izogibal tistih, ki so ga iskali. Enkrat se me bo nekdo usmilil!

Dobro se je začel tale veseli december! V ponedeljek sem bil z poslovnim partnerjem na večerji. V četrtek sem bil na Dissovi zabavi v festivalni dvorani, včeraj v hali Tivoli, kjer je nastopil Toni Cetinski. V torek grem na Hari Mata Hari v Cvetličarno, v četrtek na Bijelo Dugme v halo Tivoli. V petek pa imamo silvestrovanje v naši firmi. Pa še kaj vmes se bo našlo.

Joj kaj me boli glava!!

Ljubezen, oziroma ljubljena oseba zna biti za nekoga največja sreča. Za nekoga pa tudi največja nesreča. Zame ni niti sreča, niti nesreča.

Pa naj vam zaupam svojo zgodbo, kateri bi lahko dal naslov Ljubezen in jaz.

Kaj je ljubezen sem prvič začutil že v začetku osnovne šole. Prvič pa sem javno priznal, da sem zaljubljen v četrtem razredu. Kot še veliko drugih fantov, sem bil zaljubljen v Mojco, ki je hodila v tretji razred. Po koncu četrtega razreda, ko smo šli z šolo na morje, sem se zaljubli v Sašo. Naklučje je hotelo, da je bila isto poletje srečala še v Piranu, kjer sem bil jaz in ona na morju. Ona najbrž mene ni niti opazila, jaz pa sem cele dneve taval po Piranu, da bi jo kje srečal.

V petem razredu sem hodil na plesne vaje. Ker v osnovni, pa tudi srednji šoli nisem bil ne vem kakšen magnet za punce, so bile te plesne vaje zame ena sama velika muka. Nobena ni hotela plesati z mano. Sem pa na plesne vaje moral hoditi, če sem hotel biti frajer. Frajer ravno nisem izpadel, prej kaj drugega.

Read the rest of this entry »

Slišim, da se moj blog kar bere. Nikoli si nisem mislil, da bi pol pismen kot sem, znal napisati kaj takega, da bi to koga zanimalo.

Eden od mojih prijateljev, ga menda bere zutraj ob kavici. Nekdo mi je rekel, da ga bere, ko se želi nasmejati. Eni se delajo norca, da pišem neumnosti. Ampak vseeno berejo.

Da se bere moj blog me zelo veseli. Hvala vsem, ki me berete! Naj pa vas ob tej priliki še prosim, da sem in tja napišete kakšen komentarček. Saj ni tako težko!

Moj prijatelj Mirko mi je že večkrat svetoval, da bi moral napisati knjigo. Pravi, da zaenkrat imam vsebine vsaj za dve knjige. Take in drugačne. Naj povem, da je moj prijatelj Mirko najbolj študiran človek kar jih poznam. Je namreč magister ekonomije in tisti, ki ga poznajo vedo da je ‘brihten’ fant!

Ker me berete, sem se odločil, da bom v bodoče pisal še o drugih stvareh kot sem sedaj. Pisal bom o mojih puncah, ljubezenskih težavah, moji podjetniški poti,…….. Če bom pisal kakšne neumnosti, mi pa prosim povejte!