Zapisi označeni z ‘višegrad’
Šarganska osmica in Etno selo Emirja Kustorice
Tale članek se že dolgo časa pripravljam napisati, pa nekako ni časa. Tokrat bo več slik kot teksta.
Pred točno mesecem dni sem si priviščil potovanje po BiH. Z mano je bil še prijatelj Uroš in prijateljica Špela. Ogledali smo si kar lep del BiH, en dan pa smo skočili še v Višegrad in sosednjo Srbijo.
Naš cilj je bila Mokra Gora. Znamenitost Mokre Gore je Šarganska osmica in Etno selo Emirja Kustorice. Emir kustorica je režiser in glasbenik.
Šarganska osmica je del ozkotirne proge, ki povezuje Višegrad in Užice (lepše se mi sliši Titove Užice). Šarganska osmica se imenuje zato, ker na tem odseku proga poteka v osmici. To pa zato, ker mora premagati 300 metrov višinske razlike. Naj še povem, da sem na železniški postaji v Mokri Gori, kjer se začne Šarganska osmica jedel odlično pleskavico.
Etno selo Emirja Kustorice pa je tudi vredno ogleda. Kitajci pravijo, da ena slika pove več kot tisoč besed. Tak oda oglejte si slike.
Ravnokar sem ugotovil, da nimam slik iz Etno sela Emirja Kustorice, ker mi je zmanjkalo baterije. Sem pa slikal z Uroševim fotoaparatom, samo še nisem dobil slik.
Most na Drini
Pred kratkim sem prebral knjigo Most na Drini. Knjigo je napisal Nobelov nagrajenec Ivo Andrić.
Zgodba se začne pred skoraj 500-timi leti v mestecu ob reki Drini na meji med Bosno in Srbijo. Takrat so bili te kraji pod turško vladavino. Takrat so turki nasilno ugrabljali dečke stare od 10 do 15 let in jih vodili v Turčijo, kjer so jih prevzgojili v janičarje. Med njimi je bil tudi deček iz vasi Sokolovići, ki so mu kasneje dali ime Mehmed paša Sokolović. Mehmed paša Sokololović se je kasneje povzpel do turškega generala in velikega vezirja turškega cesarstva.
Na stara leta se je hotel prikloniti svojemu rojstnemu kraju in se je odločil, da bo na svoje stroške izgradil veliki kamniti most. Danes most velja za veliko kulturno znamenitost in je uvrščen v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO.
V Višegradu sem že bil pred dvema letoma. Most je res prava mojstrovina. Spomnim se kako smo z Mirkotom in še enim domačinom, na terasi hotela pili pivo in v mraku občudovali osvetljen most.
Sedaj, ko sem prebral knjigo si želim čimprej spet iti v Višegrad. Sedaj poznam zgodbe, ki so se dogajale okoli tega mostu. želim si sesti na vrata (tako so vedno rekli domačini sredini mostu) in se v mislih spomniti na zgodbe, ki so se dogagajale okoli mostu.
Knjiga Most na Drini je bila prijetno in poučno branje. Prepričan sem da sem sedaj, ko sem jo prebral veliko bogatejši v glavi in srcu. Kaj mislim s tem ne znam napisati. Preberite jo tudi vi, pa boste vedeli kaj sem mislil.