Tomaž Gorec

Ne maram nacionalizma, še posebno hrvaškega ne! Pa srbskega tudi ne! Ne maram ne ustašev ne četnikov, pa tudi ‘naših’ slovenskih ‘tabelih’!

Izredno rad pa poslušam Markota Perkoviča, z umetniškim imenom Thompson. Za tiste, ki ne veste je Thopson znan po nacionalističnih in ustaških pesmih. Kaj morem, pesmi ima odlične.

Če mi obljubite, da se ne boste delali norca z mene vam povem, kolikokrat sem ta teden poslušal Thompson – Moj dida i ja in Miroslav Škoro & Thompson – Sude mi. Ne bom bom raje tiho!

Ne vem kaj je v teh komadih, da mi dajo tako energijo? Res, da je Thompson odličen pevec in ima dobre pesmi je tukaj še nekaj več. Pri pesmi Moj dida i ja, mi je izredno všeč dodatek, ko zapoje narodni zbor!

Prvi komad, ki sem ga slišal od Thompson-a, je bil Iza devet sela. Kaj sem težil Jožkotu (dj-u v diskoteki Africa), da ga je odvrtel vsaj dvakrat na večer. Imam občutek, da ko je bil ta komad, so vsi v Africi peli na njega. Najbrž niso vedeli, da ga izvaja en ustaš.

Za tiste bolj romantične (tudi mene), pa je na kožo pisan ‘komad’ Thompson – Vjetre s Dinare. Če razumete besedilo je še trikrat boljši!

Če bom imel možnost enkrat iti na njegov koncert, boš šel! Ustaš gor ali pa dol.