Ali sem na Filipinih dobil kakšno mlado in lepo punco?

Letos spomladi sem šel za dobre tri tedne na potovanje po Filipinih. Glede na to, da so Filipini znani po tem, da moški hodijo tja iskat lepe in veliko mlajše Filipinke, so me ob vrnitvi domov vsi prijatelji in znanci spraševali, ali sem tudi jaz dobil kakšno mlado in lepo Filipinko.

Na Filipine sem se odpravil iz dveh oziroma treh razlogov. Prvi je bil zagotovo ta, da sem zelo velik ljubitelj potovanj. Tisti, ki me spremljate malo dlje časa, to zagotovo veste. Drugi razlog je bil ta, da sem se odzval vabilu prijatelja Aleksandra, ki živi na Filipinih in me je že dolgo vabil, naj ga obiščem. Glede na to, da Aleksander že več let živi na Filipinih in da je poročen z domačinko, sem vedel, da je to zame idealna priložnost za malo drugačno potovanje. Potovanje je namreč res popolnoma drugačno, če poznaš domačina. Sicer Aleksander ni čisto pravi domačin, je pa čisto prava domačinka njegova žena. In nisem se motil, res je bilo zaradi tega potovanje čisto drugačno. Seveda v pozitivnem smislu.

Drugi razlog je bil ta, da obožujem potovanja. Če bi se dalo bo 9 mesecev na leto potoval. Upam, da mi bo enkrat uspelo uresničiti te sanje.

Tretji razlog, da sem šel na Filipine, je bil tudi ta, da mi je Aleksander vedno govoril, naj pridem, da mi bo ‘zrihtal’ eno mlado in lepo Filipinko. Da jih ima zame nekaj že izbranih. Glede na to, da sem samski, se ne bi branil lepe romance s kakšno lepo Filipinko.

Če niste prebrali mojega članka z naslovom Filipini so raj za starejše moške, ki iščejo mlajše ženske, predlagam da si ga preberete na www.tomazgorec.si/filipini in šele nato nadaljujete z branjem tega članka. Ta članek je namreč nadaljevanje omenjenega.

Poglejte si tudi spodnji videoposnetek, ki sem ga posnel na Filipinih in v njem povem, koliko starejših moških sem videl z mladimi in lepimi Filipinkami.

Če vam je bil moj videoposnetek všeč, vam predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.

Prvi dnevi so na Filipinih hitro minili. Bilo je toliko aktivnosti, da sem na to, da mi je Aleksander obljubil, da mi bo ‘zrihtal’ kakšno lepo in mlado Filipinko, že kar malo pozabil. Sicer pa tega niti nisem tako zelo resno vzel, saj iz izkušenj vem, da ko ti drugi ‘rihtajo’, običajno ostaneš brez.

Drugače pa sem že prvi dan ugotovil, da lahko kot tujec zelo hitro dobim mlado in lepo Filipinko. Na trenutke sem se na Filipinih počutil kot Brad Pitt, saj so se mi Filipinke ves čas nasmihale, se želele pogovarjati z mano, mi mahale …

Okoli petega dneva mojega bivanja na Filipinih je Aleksander odprl temo, če bi želel, da mi ‘zrihta’ kakšno Filipinko. Še preden sem lahko odgovoril na njegovo vprašanje, mi je povedal, da je ugotovil, da ne iščem resne zveze in da mi zato ne more ‘zrihtati’ kakšne poštene punce, ki jo poznata on ali njegova žena, ker ne želi, da bi bila punca potem razočarana. Kot moški tega sicer nisem najbolje razumel, ker na te stvari gledam tako, da moramo moški držati skupaj. Ampak, čisto ga razumem!

Mi je pa ponudil, da mi lahko najde kakšno ne tako pošteno punco, če se želim ‘izprazniti’, in da bo ta punca zadovoljna že, če ji bom kupil en kilogram banan. Povedal sem mu, da se s takimi ženskami nisem nikoli ukvarjal in da mi niti na misel ne pride, da bi se kadar koli, še posebej pa ne na Filipinih.

Zaradi tega, ker mi Aleksander ni hotel ‘zrihtati’ lepe, mlade in poštene punce, nisem bil nič razočaran. Vedel sem namreč, da lahko dobim pošteno punco brez težav, če si bom to le želel. Prvi razlog, zakaj sem šel na Filipine, je bilo potovanje samo, nikakor pa to niso bile punce.

Da sem bil nad samim potovanjem res izredno navdušen, dokazuje spodnji videoposnetek, ki sem ga posnel na Filipinih. Mislim, da se na njem vidi moje navdušenje nad vsem, kar se mi je tam dogajalo.

Aleksander in njegova žena Melariel živita na zelo lepem otočku, ki se imenuje Camotes. Otok je čudovit. Tam še ni množičnega turizma, tako da lahko najdete več kilometrov veliko plažo samo zase. Tistim, ki boste šli na Filipine, priporočam, da obiščete ta čudovit otoček.

Tisti, ki me spremljate malo dlje, veste, da sem napisal spletni vodič za otok Krk. Več o tem si lahko preberete na www.tomazgorec.si/otok-krk-turisticni-vodic. Nekaj takega, kot sem jaz naredil za otok Krk, želita Aleksander in Melariel narediti za otok Camotes. Zato me je Aleksander prosil, če bi mu pri tem malo pomagal. Za začetek je predlagal, da bi skupaj fotografirali rajske plaže in ostale znamenitosti. Seveda sem se z njegovim predlogom strinjal, saj sem tudi jaz prišel na Filipine zato, da naredim kakšne dobre fotografije in videoposnetke.

Aleksander je predlagal, da bi s seboj vzeli še kakšne lepe punce. Rekel namreč je, da je vsaka rajska plaža še lepša in bolj zanimiva, če je na njej tudi lepa punca. S to njegovo ugotovitvijo sem se popolnoma strinjal in tudi nisem imel prav nič proti, da bom v družbi lepih punc.

Aleksander ima na Filipinih zaposlena dva fanta, ki delata na spletnih projektih. Dal jima je nalogo, da najdeta tri lepe punce, ki bi šle z nami raziskovat otok in nam služile kot modeli za fotografiranje in snemanje.

Aleksander je v nekaj dneh vse organiziral in tako smo se odpravili na izlet po otoku. Tri punce, ki sta jih našla Aleksandrova zaposlena, niso bile ‘top’ lepotice, vendar pa so bile zelo simpatične in prijetne, tako da smo z njimi preživeli zelo lep dan in se imeli super. Zvečer smo šli skupaj še na večerjo, kjer smo imeli še tekmovanje v karaokah. To je bil verjetno moj najlepši dan na Filipinih.

S puncami smo se dogovorili, da gremo na izlet po otoku še enkrat, saj nam je za pogledati ostalo še kar nekaj zelo lepih krajev.

Dan pred drugim izletom so punce, ki so bile že prvič z nami, poklicale Melariel in vprašale, če bi lahko šli z nami še dve prijateljici. Glas o tem, kako so se imeli super, se je namreč razširil po vasi. Seveda smo jih vzeli s sabo.

Ti dve dekleti, ki sta bili z nami na novo, sta bili pravi lepotici. Ena od njiju je bila celo neka miss otoka.

Preživeli smo še en čudovit dan. Obiskali smo lepe in zanimive kraje, na koncu pa smo šli v nek resort, kjer smo imeli namen, da še malo fotografiramo ter snemamo, nato pa gremo tam na večerjo in se še malo zabavamo ob kakšnih karaokah.

Vendar pa se ni končalo tako, kot smo predvidevali. V resort je prišel policist, ki je legitimiral Melariel in vse punce, ki so bile z nami. Povedal je, da je nekdo iz resorta prijavil, da mladoletne punce novačimo za prodajo v kakšne javne hiše ali kakšnem bogatašu.

Na potovanjih se niti malo ne bojim, da bi me kdo oropal ali pretepel. Se pa zelo bojim, da bi mi kdo podtaknil kakšna mamila ali da bi se kako drugače zapletel s policijo. Tega se bojim kot hudič križa. In ravno to se je zgodilo.

Aleksander, Melariel in štiri mladoletne punce so morali s policistom oditi na policijsko postajo na zaslišanje. Jaz, ena polnoletna punca in fanta, ki delata pri Aleksandru, pa smo ostali v resortu. Ne morem vam povedati, kako zelo sem bil živčen. Ves čas sem gledal proti vhodu v resort, da pridejo policisti in še mene odpeljejo na policijsko postajo. Zadnja stvar, ki si jo želim na tem svetu, je ta, da bi pristal v zaporu v neki državi tretjega sveta. Nobene želje nimam v živo spoznati zaporov, kot jih vidiš v filmih na televiziji.

Štiri ure sem čakal, da se mi je javil Aleksander. Povedal je, da njega in Melariel zaslišujejo na neki ustanovi, ki je zadolžena za boj proti trgovini z belim blagom in da je ena ‘baba’ zelo ‘žleht’ in tečna. Punce in njihove starše pa da zaslišujejo na policijski postaji. Mislil sem, da se mi bo od šoka ustavilo srce. Aleksander je predlagal, da si najdemo prevoz in se odpravimo domov, on pa pride do hotela, ko končajo zaslišanje.

Našel sem prevoz, ki je mene odpeljal do hotela, punco in fanta pa domov.

V hotelu sem nestrpno pričakoval Aleksandra, da mi pove več o tem, kako se je vse skupaj končalo. Še dolgo ga ni bilo. Spati nisem mogel, ker sem vsak trenutek čakal, da policija pride še pome.

Razmišljal sem, kaj se bo zgodilo, če bi se katera od deklet zlagala, da sem jo nadlegoval. Na Filipinih imajo namreč zakon, da če imaš odnos z mladoletnico, lahko dobiš do 20 let zapora.

Čez par ur le pride Aleksander in mi pove, kako je bilo. Rekel je, da me nihče niti enkrat ni omenil in da nimam kaj skrbeti. Žal me s tem ni ravno potolažil.

Naključje je hotelo, da je bil to moj zadnji dan na otoku Camotes. Naslednji dan sem se namreč odpravil še na desetdnevno potovanje po drugih krajih.

Moj naslednji cilj je bil otok Bantayan. To je čudovit otok, kjer je turizem malo bolj razvit kot na Camotesu. Bilo bi kot v pravljici, če ne bi ves čas razmišljal, ali se lahko kaj zaplete glede tistega dogodka iz Camotesa. Živčen in slabe volje sem bil vse do trenutka, ko sem sedel na letalo in smo zapustili Filipine. Mogoče bo kdo rekel, da sem popolnoma brez zveze zganjal paniko. Verjetno bi imel tudi prav, vendar pa ne moreš v glavi enostavno preklopiti in si reči, da se zaradi tega ne boš obremenjeval.

Na otoku Bantayan sem en dan odšel na neko rajsko plažo. Res je bila čudovita, zato sem se odločil, da jo posnamem še z dronom. Ko sem jo snemal z dronom, sta do mene prišli dve dekleti, stari okoli 30 let. Mislil sem, da mi bosta ‘težili’, da ne smem snemati z dronom.

No, nista prišli zato, ampak sta me vprašali, če lahko gledata, kako snemam z dronom. Rekel sem, da s tem nimam težav. Potem pa mi punca, ki je bila bolj zgovorna, pove, da ima povsem enak dron, vendar ga ne zna upravljati. Nisem verjel, da ga ima res, ker imeti dron za 1500 evrov na Filipinih pomeni, da moraš biti nesramno bogat. To je namreč okoli 15 povprečnih tamkajšnjih plač.

Punci, ki je rekla, da ima enak dron, sem rekel, naj ga prinese in jo bom naučil, kako ga upravljaš. In res, punca gre po dron in imela je res popolnoma enakega kot jaz.

Vzel sem si čas in jo naučil osnov, kako leteti z dronom. Bila je čisto navdušena. Na koncu se je želela še fotografirati z mano. Seveda takim željam vedno ugodim. Ko smo se slikali, smo šli vsak svojo pot.

Vendar pa se naše poti še niso ločile. Ko sem se vračal, sem se ob cesti ustavil ob stojnici, da sem spil en kokos. Ko sem sedel ob cesti, sta se ti dve punci peljali mimo in mi na vso moč mahali. Jaz seveda pomaham nazaj.

Kmalu pa prek Instagrama dobim sporočilo te punce, v katerem mi piše, da sem ji zelo všeč in da bi se rada dobila z mano. Ni mi bilo jasno, kako me je našla. Potem sem se spomnil, da sem bil v majici, na kateri sta bila moje ime in priimek in me je tako našla.

Zmenek sem odklonil, ker zaradi slabe izkušnje s Camotesa nisem bil niti približno razpoložen, da bi šel na zmenek ali pa samo klepet. Za to, da se nisem odzval vabilu, mi je še danes žal. Pa ne zato, da bi s punco kaj imel, ampak zato, ker vem, da bi zagotovo imela zanimivo debato.

Priložnosti, da bi si dobil punco na Filipinih, je bilo še kar nekaj. Eno zelo simpatično in prijetno dekle sem spoznal, ko sva skupaj sedela na avtobusu in se pogovarjala, eno pa na stojnici, kjer sem se ustavil in si kupil kokos.

Na Filipinih se sicer nisem zapletel z nobeno. Verjetno sem eden redkih moških, ki je šel na Filipine sam in si tam ni dobil punce. Razočarani so bili tudi moji prijatelji in znanci, ki so komaj čakali, da se vrnem s Filipinov in jim povem, koliko sem jih dobil.

Strah, da bi se spuščal v kakšna razmerja, je bil prevelik. Mislim, da si tudi naslednjič, ko bom šel v kakšno podobno deželo, ne bom upal imeti z nobeno žensko nič. Kaj pa veš, kaj in kje se lahko zaplete.

Drugače res nisem tako strahopetna oseba. Nasprotno, mislim, da sem zelo pogumen. Ko sem imel diskoteko, sem moral reševati težave s kriminalci, barabami, pretepači in cigani. Nikoli me ni bilo niti malo strah, čeprav so mi grozili tudi z orožjem, noži in sekirami. Celo na dom so mi hodili in grozili. Takih stvari se ne ustrašim, čisto pa sem prestrašen, če bi se kaj zapletlo v državi tretjega sveta, kjer nimaš nobenih pravic in si prepuščen zgolj dobri ali slabi volji nekih državnih uradnikov.

14 komentarjev

      1. Si kar prav naredil, da se nisi zapletel kajti Filipinke so res v redu punce, srčne, poštene, nasmejane in to upam trditi, najboljše žene. Če želiš dekle za sex, potem Filipini niso pravi naslov, potem bi moral na Tajsko, če si pa želiš spoštovanja, dobrote potem poroči Filipinko…
        Lahko bi ti veliko povedal, ker si bil le 3 tedne na Filipinih, prosim pa te, ne govori grdo o njih kajti, ko si dalj časa tam in spoznaš ljudi, misliš, da si v nebesih. Res so revni, vendar veliko bolj bogati kot večina ljudi, bogati so v srcu.

  1. Živjo Tomaž, jaz bi zelo rada izvedela kaj več o življenju ljudi oz. domačinov na Filipinih ali kjerkoli se ustavi vaš korak. Zanima me kako se šolajo, kako je urejeno zdravstvo. Kako je v konkretni državi z zaposlovanjem. Kako je z tskozvanimi penzijami oz. od česa ljudje živijo na stara leta. Kakšno državno ureditev imajo, kakšen je “status” turista v neki državi. Jaz sem sicer nanizal zelo suhoparne pojme a jih ob opisu potovana, lahko zelo zanimivo vpletete v pripoved o vaših vtisih. Toliko z danes in vse dobro na potovanjih. Lučka Laure

    1. V slascicarni so pac v ponudbi slascice in v vseh drzavah kjer je placa nizka je tak turizem normalen….sam sem zivel v Keniji in je podobno a pod crto pridobijo vsi saj v Evropi starejsi od 50 velja za starega razen ce ima veliko premozenja,v teh drzavah pa si ze povprecnez lahko kupi mladost ,dobi samozavest in se ima kot takrat ko je imel 20 let…..punce pa v 3 tednih lepo zivljenje in nagrado kot njihova 3 mesecna placa…..posteno do obeh strani….

      1. Gorazd, s tole vašo ugotovitvijo se večina ljudi ne bo strinjalo. Jaz se nekako delno strinjam, ne želim tudi biti pameten in nekaj komentirati, kar jaz ne poznam dovolj dobro.
        Jaz sem drugače bistveno manj čustven, kot večina ljudi, vendar nikakor ne morem iti seksat z neko žensko, kjer iz moje strani ni vsaj malo čustev. V primeru, kot ga opisujete, bi z moje strani težko prišlo do kakšnih čustev, če bi vedel da ženska na vsakih par mesecev dobi nekega tujca, da ji malo finančno pomaga.

    2. Najlepša hvala za komentar Lučka!
      Žal me zastavljate taka vprašanja na katera ne vem odgovora. Lahko vam odgovorim, da za vse kar sprašujete je zelo veliko slabše, kot pri nas v Sloveniji.
      Za starejše, običajno skrbijo otroci.

    1. Na osnovi česa ste razbrali, da nimam spoštovanja do domačinov?
      Ne vem zakaj bi potem šel na potvanje na Filipine, če nebi imel nobenega spoštovanja do domačinom.
      Res ne morem razumeti iz katerega dela članka ali stavka ste to razbrali?

      1. Na vašem mestu ne bi javno izražala vašega namena potovanja. Žal mi je, da vam moram sporočiti, da je vsebina totalno neprimerna za širšo publiko. Če je to vaš edini namen potovanja, ga v prihodnje raje zadržite zase.

        1. Hvala za komentar Estera!

          Torej mi pravite, da morem biti hinavec? To pa zagotovo ne bom. Jaz povem vse tako, kot je! Brez ovinkarjenja, olepševanja,…
          Pa ne, da se imam za takega hudega poštenjakarja. Ponižujoče, do samega sebe se mi zdi, če bi moral lagati, nakladati,….

          Lepo vas bi prosil, če mi poveste zakaj točno je članek neprimeren za javnost? Zato, ker sem napisal, da se nebi branil kakšne lepe mlade Filipinke?
          Jaz mislim, da tako razmišljajo skoraj vsi samski moški in tudi ženske. Razlika je samo v tem, da eni povemo, drugi pa ne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja