Pravljica se je začela – Potovanje po BiH 1. dan

Danes sem se odpravil na deset dnevno potovanje v Bosno in Hercegovino, ki se ga že zelo dolgo časa neizmerno veselim. Kako rad hodim v Bosno in Hercegovino in kako se v njej dobro počutim sem pred dnevi pisal že v prispevu z naslovom Ko življenje postane pravljica, ki si ga lahko preberete na https://www.tomazgorec.si/ko-zivljenje-postane-pravljica. Danes se je ta pravljica začela in je res bila pravljica v dobesednem pomenu.

Edino skrb, ki sem jo imel pred odhodom na to potovanje je bilo, kakšne težave bova imela s sopotnikom Aleksom na Bosansko Hercegovski carini, ker imava s sabo dva drona, kamero, dva fotoaparata, tri prenosnike in še nekaj fotografske in video opreme. Na carini me ženska vpraša, če imam kaj za prijaviti. Rekel sem da imam dva drona. Ostalega se nisem upal omenjati. Ženska, ki je delala na carini me je vljudno prosila, če zapeljem na stran in ji pokažem drona. Vprašala me je koliko staneta. Seveda sem povedal pol nižjo ceno. Videti je bilo, da bi ženska naju rada spustila, vendar jo je bilo strah, da bi kaj naredila narobe in bi s tem imela težave v službi. Po dveh minutah slučajno pride mimo en carinik, ki je verjeto bil malo na višjem položaju. Carinica mu reče, hvala bogu, da si prišel. Povej, če lahko spustim ta dva fanta, ki imata drone malo večje vrednosti. Pa ji je odgovoril, človeka imata drone, da bosta snemala ne da jih bosta prodala in tako sva postopek na carini rešila hitro in brez težav.

Za pol ure sva se ustavila v Bihaću, da sem kupil sim kartico za Bosansko telefonsko številko in si uredil ,da sem dobil 5 GB prenosa podatkov za slabih osem evrov.

Japodski otoki na reki Una
Japodski otoki na reki Una

Iz Bihača sva pot nadaljevala proti Japodskim otokom na reki Uni. Ker sva vedela, da imava ta dan še veliko za videti in da sva na tesno s časom, sva jih na hitro posnela z dronom.

Nato sva se odpravila na Štrbački buk. To so najbolj znani in veličastni slapovi na reki Uni. Ko sem zagledal to lepoto, sem bil čisto navdušen. Tukaj sem prvič v življenju brez skrbi snemal in slikal z dronom. Namreč v Bosni in Hercegovini ni za snemanje z drnom potrebnih nobenih dovoljen in birokracije. Lepote slapov na reki Uni ne bom opisoval, saj slika in video pove več kot tisoč besed.

Ko sva se vračala iz Štrbačkog buka, me je Aleks vprašal, če sem opazil, da sem bil všeč eni ženski. Da je skozi hodila okoli mene,.. Odgovoril sem mu, da jo sploh nisem videl. Kot skoraj vsakega moškega me ženske zanimajo in da nisem videl tega, da sem bil eni všeč je lahko bil razloga samo ta, da smo me slapovi reke Une toliko navdušili, da nisem videl nobene stvari okoli sebe.

Ko sva končala s snemanjem in slikanjem, je bila žeja velika in sva se odločila, da greva nekam nekaj spiti. Kjer sva parkirala avto je bil en velik in lepo urejen lokal na prostem, vendar sem se jaz spomnil, da sem na poti do slapov videl enega domačina, ki ob svoji hiši prodaja pijačo. Vedel sem, da bo s tem domačinom stekel tudi kakšen zanimiv pogovor, zato sem Aleksu predlagal, da na pijačo ne greva tu, ampak k temu človeku.

Moja predvidevanja so bila pravilna. Človek naju je lepo počastil. Dal nama je tudi kuhano koruzo. Potem malo debate,.. Pove nama, da oddaja sobe in nama jih tudi pokaže. Ko hočem plačati mi reče, da naju to on časti. Nebi bilo pošteno, da mu kot ‘privatnik’ nebi plačal pijače človeku, ki se verjetno težko prebija iz meseca v mesec. Zato vztrajam, da bom plačal in mi reče štiri marke za pivo, liter soka, vodo in kuhano koruzo. Dam mu 5 mark (2,5 evra). Ko tole pišem, se zavedam da bi mu moral dati 10 mark ali 5 evrov.

Štrbački buk je najblj znan slap na reki Una
Štrbački buk je najblj znan slap na reki Una

Ker ima človek lepo urejene sobe in je zelo prijazen in gostoljuben, mu obljubim, da mu v Sloveniji naredim malo brezplačne reklame za njegove sobe in kamp. Več o tem napišem, ko pridem domov. Sem prepričan, da tisti ki imate radi naravo, dobro hrano, gostoljubne ljudi in ni vaša zahteva hotel s petimi zvezdicami, se boste pri Šefiku imeli odlično.

Od Šefika sva nadaljevala pot ob reki Uni do Martin broda, kjer sva si ogledala še ene slapove reke Une, nad katerimi pa takoj od prihodu nisva pokazala kakšnega posebnega navdušenja. To sem kmalu ugotovil in rekel Aleksu, kako človek hitro postane izbirčen. Ker sva prej videla tako lepe slapov, nama teli, ki so tudi zelo lepi, niso nič posebnega.

Iz Martin Broda sva imela namen, da greva brez postanka do ene male vasice ob reki Pivi, kjer bova prespala. Ko sva na poti od reke Une do Drvarja začela po cesti dvigovati sva se kar naenkrat znašla na eni lepi razgledni točki. Hitro sva ugotovila, da gledava kanjon reke Unac. V mislih mi je že padla ideja, da bo potrebno enkrat iti in prehodit tale kanjon.

Pozno zvečer sva prispela v vasico ob reki Piva, kjer je naju čakala preprosta, vendar čista in lepo urejena soba.

Moje videoposnetke iz potovanja po Bosni in Hercegovini bom sproti objavljal na mojem Youtube profilu, ki ga najdete na https://www.youtube.com/user/tomazgorec.

Slike pa sproti objavljam na svojem Instagram profilu na https://www.instagram.com/tomazgorec.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja