Prisank ima v resnici dve imeni, eno njegovo ime je še Prisojnik. Vseeno kako boste to prelepo goro poimenovali, vsak bo vedel kam se mislite podati oziroma o kateri gori govorite. Prisank je 2547 metrov visoka gora, ki se nahaja v Julijskih Alpah. Skoraj vsi, ki se vozijo čez Vršič, že mnogo pred samim vrhov prelaza, se ustavljajo ter slikajo njegovo severno steno ter najbolj popularno Prednje naravno okno, ki je prava atrakcija za plezalce, prav tako tudi za fotografe.
Tega mesta na sami Vršički cesti ne morete zgrešiti, saj ko se peljete po cesti iz Kranjske Gore na Vršič opazite na lepem delu na levi strani table ter parkirišče. Tukaj se ustavljajo ljubitelji narave ter fotografiranja, ki fotografirajo to največjo okno, ki je nastalo v gori Prisank. Višina okna je 80 metrov, širina pa 40 metrov. Najbolj izkušeni planinci se na sam Prisank podajo čez to okno.
To pa ni glavna znamenitost Prisanka, tukaj je še Ajdovska deklica, ki jo sigurno tudi vsi poznajo. Narava je naredila naravni obraz na severno steno Prisanka, ki pa je najlepše viden od Poštarskega doma na Vršiču. Tudi tukaj se ustavi ogromno obiskovalcev, ki slikajo to naravno lepoto, katera se skriva v sami steni. Včasih moraš dobro pogledat, da jo najdeš, saj se zna lepo skriti v skalah. Je pa res nekaj posebnega in vedno, ko se mi peljemo na Vršič jo ujamemo v svoj objektiv. O Ajdovski deklici govori kar nekaj različnih legend, ki so tudi povezane s kozorogom.
Tudi mi smo dolga leta opazovali to mogočno goro in se odločali kdaj bomo ta vrh osvojili. Vedeli smo, da na sam vrh vodi kar nekaj poti, nekatere so tudi plezalne in ne najbolj lahke. Čeprav imamo doma vso plezalno opremo, smo rekli, da ne gremo po težki poti na Prisank, ampak bomo izbrali lahko Slovensko pot. Ta pot tudi ni najbolj lahka za vsakogar, kar bom v nadaljevanju tudi opisala. Prisank je le visoka in zahtevna gora, ki jo ne smete podcenjevati, ter se morate na njo odpravit pripravljeni v vsakem primeru.
Kako do izhodišča?
Kot sem omenila smo mi izbrali Slovensko pot s prelaza Vršič. Na prelaz danes zna vsak priti, mislim, da ne rabim posebej poti opisovati. Iz Kranjske Gore kar pogumno po ovinkasti cesti vse do vrha Vršiča. Parkirišče je plačljivo 5 eur za cel dan. Avto boste imeli na soncu, ker tukaj pa res ne boste našli sence.
Opis poti
Od parkirišča nadaljujete proti Tičarjevem domu, ki ga zagotovo ne morete zgrešiti. To je edini dom, kjer je možno kaj pojesti v tem trenutku ali pa, ko se vračate nazaj. Nato pot nadaljujete samo naprej po dokaj široki cesti. Po kakšnih 10. minutah hoje boste prišli na eno križišče oziroma razpotje, kjer boste opazili planinske table. Vi se napotite na pot, kjer piše Prisank, Razor, tukaj gre tudi pot na Prisank čez okno. Hitro boste prišli na travnato pobočje, ki se imenuje Sovna glava. Tukaj so bili meni najlepši razgledi na sam Prisank, Ajdovsko deklico ter okoliške gore.
Nadaljujete po poti, kjer boste na skali opazili spet eno razpotje, vi nadaljujete naravnost in pot se bo nadaljevala po melišču. Pot ni težko sledljiva, prav tako je lepo označena, med samo potjo boste opazili kar precej razpotij. Vaša pot – Slovenska pot je lepo označena. Ko prehodite melišče se bo spet ena Grebenska pot odcepila na levo pot. Tudi ta je plezalna in za izkušene planince. Vi nadaljujete ravno, kjer hitro spet pridete na označeno razpotje.
Vi samo gledate pot Prisank Slovenska pot, tukaj bo tudi pisalo 2 uri do vrha. Od začetka sem pozabila omeniti, da naj bi celotna pot bila dolga nekje 3 ure in pol. Mi smo v 4. urah prišli na vrh. Kot vedno je odvisno od vsakega posameznika, kako hitro hodi. No pa da se vrnemo na našo pot.
Tukaj naprej pa se bo začela malo bolj zahtevna pot. Ponekod se boste morali malo povzpeti, prijeti za kakšno skalo in se potegnit gor. V pomoč vam bo tudi kakšna skala ali klin. Toda pot ni nevarna in ni kakšnih prepadov. Ta del poti je meni in bratu bil najbolj všeč, saj imava oba zelo rada skale in malo plezanja. Vse do samega vrha morate sledit planinskim znakom, ki jih je ogromno na skalah.
Nas je 10 minut pred samim vrhov ulovila ogromna megla in smo res iskati označbe. Nismo videli nikamor, zato res bodite pozorni, če pridete v isto situacijo. Zato pravim, da gore ni podcenjevati, posebej ne zadnji del poti. Mogoče je za koga ta pot zelo enostavna in mačji kašelj. Je lahka, tudi nam ni bila težka, samo megla te lahko hitro zmede.
Na vrhu pa boste res zadovoljni, je kar velik prostor ter fantastični razgledi na celotne Julijske Alpe. Zgoraj se je tudi nam pokazalo sonce in smo imeli nekaj časa lepe razglede. Na vrhu je tudi vpisna skrinjica ter žig.
Prisank oziroma Prisojnik je res čudovita gora, ki te iz Vršiča kar vabi. Sami lahko vidite, da na njo ni tako lahko priti. Kot sem opisala smo mi izbrali pri mojih 12. letih lažjo pot, ki se imenuje Slovenska pot. Moraš bit kar pripravljen na samo pot. Ker se vreme zelo spreminja te lahko pot zavede, če te dobi gosta megla, kot je nas. Med potjo ni vode ali hrane, zato vse to dajte v nahrbtnik. Obutev veste kakšna mora bit, pohodni čevlji so obvezni. Tudi oblačila naj bodo v nahrbtniku, ker se vreme spreminja.
Otrok je bilo zgoraj na vrhu ogromno, prav tako sva midva z bratom takrat bila še otroka. Sami najbolje veste kako so vaši otroci pripravljeni in če so sposobni to pot prehodit. Sami poskrbite za njihovo varnost.
Ko pridete nazaj na Vršič imate dve koči, kjer lahko kaj pojeste. Na samem začetku sem omenila Tičarjev dom, ki je zelo velik dom in vam nudijo hrano in pijačo. Lahko se usedete zunaj na sami terasi ali pa greste v notranje prostore. Že pred Tičarjevem domom boste tudi opazili tablo za Poštarski dom. Od same table ni daleč, nekje 5 minut po lepi široki cesti, ki pa vam prav tako nudi lep razgled na Prisank ter prelepo Ajdovsko deklico. Ta dom je manjši, a vam prav tako nudi tudi hrano in pijačo. Od doma se lahko povzpnete na razgledni vrh ( 3 minute ).
Kje je izhodišče za Prisank in kako dolgo se hodi?
Na sam Prisank vodi več poti, ki so različno dolge od naj krajše, ki je dolga 3 ure in pol, pa vse do 6 ur 30 minut. Izhodišče je prelaz Vršič ali pa Erjavčeva koča na Vršiču.
Ali je med potjo kakšna koča?
Med potjo ni nobene koče, sta pa koči na samem začetku naše poti.
Je Prisank primeren za vsakogar in za otroke?
Prisank je gora, ki je ne smemo podcenjevati. Ima ogromno plezalnih poti, ter eno lahko, ki pa tudi rabiš malo iznajdljivosti. Sami presodite pot za sebe in za otroke.
Kdaj je primeren obisk Prisanka?
Primeren čas je, ko je pot kopna brez snega, ker so poti preveč nevarne v snežnih razmerah.