fbpx
Author

Janja Kozlovič

Browsing

Takole. Pa se je pričela moja pot. Po mnogih premlevanjih, za in proti. Nepričakovan mail in želja po odhodu, po novem. Prijava in nato čakanje, vse skupaj že skoraj pozabljeno. Bom že, kdaj drugič. A zakaj bi vse odlašali na kdaj drugič ?!? Ah, druga zgodba! Čez čas dobim mail slovenskega partnerja, zavoda Povod, da sem bila izbrana in pristala sem tu:

Podjetje, ki me je peljalo na letališče je pozabilo name, a smo kaj hitro rešili. Nato, pred vzletom letala kaj hitro ugotovim, da bo zamuda. Poleg gneče na letališču še 20 minutna zamuda s prtljago. Nekaj se je zarotilo proti meni takrat, ampak v redu, poslušala sem organizatorko in ne lastne zdrave presoje, ko mi je rekla, da je 50 minut dovolj za iti skozi vse procedure – ja, v idealnih okoliščinah, zato svetujem, da imate minimalno uro, do uro in pol časa, da ujamete sledeče prevozno sredstvo. Kakorkoli, namesto vlaka sem kupila karto za avtobus, ki je bila cenejša, a pot precej neudobnejša.

Torej, v Birmingham (VB), na evropsko usposabljanje v okviru programa Erasmus+ sem prispela ob 0:30, kjer me je organizatorka zelo prijazno pričakala. Pojedla sem košček mrzle pice in nato odšla spat. Prispela sem kot zadnja in menda zamudila super večer z glasbo v živo v bližnjem baru. Nastanjeni smo bili v zelo lepo urejenem hostlu po imenu Hatters, kjer je nekoč bila tovarna. Sobe so bile kar v redu (vsaka z lastno kopalnico), razen angleških pip, morda so vam kaj znane 😉