Takole. Pa se je pričela moja pot. Po mnogih premlevanjih, za in proti. Nepričakovan mail in želja po odhodu, po novem. Prijava in nato čakanje, vse skupaj že skoraj pozabljeno. Bom že, kdaj drugič. A zakaj bi vse odlašali na kdaj drugič ?!? Ah, druga zgodba! Čez čas dobim mail slovenskega partnerja, zavoda Povod, da sem bila izbrana in pristala sem tu:

Podjetje, ki me je peljalo na letališče je pozabilo name, a smo kaj hitro rešili. Nato, pred vzletom letala kaj hitro ugotovim, da bo zamuda. Poleg gneče na letališču še 20 minutna zamuda s prtljago. Nekaj se je zarotilo proti meni takrat, ampak v redu, poslušala sem organizatorko in ne lastne zdrave presoje, ko mi je rekla, da je 50 minut dovolj za iti skozi vse procedure – ja, v idealnih okoliščinah, zato svetujem, da imate minimalno uro, do uro in pol časa, da ujamete sledeče prevozno sredstvo. Kakorkoli, namesto vlaka sem kupila karto za avtobus, ki je bila cenejša, a pot precej neudobnejša.

Torej, v Birmingham (VB), na evropsko usposabljanje v okviru programa Erasmus+ sem prispela ob 0:30, kjer me je organizatorka zelo prijazno pričakala. Pojedla sem košček mrzle pice in nato odšla spat. Prispela sem kot zadnja in menda zamudila super večer z glasbo v živo v bližnjem baru. Nastanjeni smo bili v zelo lepo urejenem hostlu po imenu Hatters, kjer je nekoč bila tovarna. Sobe so bile kar v redu (vsaka z lastno kopalnico), razen angleških pip, morda so vam kaj znane 😉

Namen mednarodnega usposabljanja po imenu Bushcraft DNA – Developing Non-formal Education Activities in Nature je bil združiti mladinske delavce iz različnih držav in prikazati, da je uporaba in razvoj neformalnih metod učenja v naravi učinkovitejše orodje za učenje. Aktivnosti so potekale v parih, skupinah, s predstavitvami in preko kreativnih delavnic. Potekale so diskusije na kakšne načine predajati znanje, predstavljen je bil primer ustanovitve organizacije, ki se ukvarja s tovrstnim načinom predaje znanja in kako aktivnosti v naravi izvajati na trajnosten način.

Prvi dan smo se skozi raznovrstne igre in vprašanja spoznavali, saj si ni tako lahko zapomniti imena in predvsem funkcij 25 udeležencev iz različnih držav 🙂 (Portugalska, Romunija, Italija, VB, Bolgarija, Makedonija, Grčija, Hrvaška, Španija, Poljska, Slovaška, Češka, Estonija, Latvija in Slovenija). Aktivnosti so deloma potekale v mestnem parku, kjer smo na koncu imeli na voljo 15 minut za povezavo z “naravo” in samim s seboj, da smo si zapisali doživete občutke in jih kasneje predstavili ostalim. Hkrati smo predstavili en drugega skozi vprašanja, ki smo jih imeli v parku. Prvi dan so nam seveda predstavili kako bo enotedensko usposabljanje potekalo, kaj lahko pričakujemo od usposabljanja in kaj pričakujejo od nas. Dan se je zaključil z mednarodno večerjo, ko je vsak predstavil tipično domačo hrano in izdelke, ki jih je prinesel s seboj.

Končno je prišel od vseh nas težko pričakovani dan – transfer v gozd imenovan Wyre forest, blizu Bewdley-a. Kraj je bil čudovit. Pred kočo sta rastli dve impozantni bukvi, ob katerih se je vil potok. Že prvi dan v parku sem začutila nekakšno povezanost z drevesi, ti dve bukvi pa sta me še bolj impresionirali. Nastanili smo se v kočo in šotore pred kočo. Vsak od nas se je vpisal za turnuse za posamezne obroke; pomagali smo pripraviti pribor in pomiti posodo. Kuhali sta organizatorki. Mnogo nas je kdaj pogrešalo tople obroke oziroma bolj obroke na žlico, a ko si v drugi državi se moraš pač prilagoditi kulturi. Organizatorji so se vsekakor potrudili z vmesnimi prigrizki, ko smo imeli na voljo vsega po malem. Že pred prihodom v gozd in na samem kraju so nam poudarili pomen varnosti, saj imajo glede tega zelo strogo zakonodajo in organizatorji (Step out) tudi veliko odgovornost. Seveda so nas želeli opomniti na odgovornost, ki jo imajo oz. bomo prav tako imeli udeleženci pri nadaljnji predaji znanja. Sledil je odhod globlje v gozd in izdelava naravnega zavetišča iz breze. Razdelili smo se v dve delovni skupini. Poiskati smo morali po dve primerni brezi, ki sta imeli deblo v obliki črke Y. Nato smo poiskali še daljši kol, katerega smo vstavili prečno skozi obe brezi, da smo dobili trikotnik. Na vsako stranico smo vzporedno postavili debelejše veje, ki so služile kot stebri za ojačitev konstrukcije. Za pokrivanje smo najprej napletli brezino vejevje z listi, za zaključek pa na vrh postavili še praprot, ki ga je bilo na pretek, pa še veliko večji je kot pri nas. Večer je minil ob igranju družabnih iger in petju ob kitari v šotoru.

Drugi dan smo se razdelili v tri naključne skupine in pričeli smo z delavnicami prižiganja ognja. Na voljo smo imeli “švedski kremenov kamen” (Swedish firesteel), puhaste koščke vate in tri različne debeline vejevja. Sledila je delavnica prižiganja ognja z naravnimi pripomočki, kjer smo potrebovali naravno izdelan lok in nekaj lesenih pripomočkov kot na spodnji sliki.

evropsko usposabljanje

Druga delavnica je zajemala spoznavanje užitnih in strupenih rastlin iz okolice ter njihove zdravilne učinke (bezeg, kopriva, trpotec, čemaž ipd.). Nato smo se naučili uporabljati grelnik vode iz inoxa, kjer so prišle prav naučene sposobnosti prižiganja in vzdrževanje ognja. Na ognjišču smo tudi pripravili nekakšne bezgove palačinke in tudi odličen bezgov sirup z limono.

Sledila je delavnica spoznavanja orodja in varnega rokovanja z orodjem. Naučili smo se izdelati različne palčke iz lesa, ki so nam v pomoč pri prižigu ognja ter si po želji oblikovali leseno žlico ali vilico. Zvečer smo po potrebi dokončali naravna zavetišča in naredili nova, za ostale pa s ceradami pripravili pokrit prostor za spanje na odprtem. Večer je minil ob zvokih kitare in takšnih in drugačnih pogovorih. Nekateri so odšli na nočni pohod, saj nevarnih živali tam ni.  Nekateri so noč prespali v koči. Ponoči je bila le manjša ploha, tako da nam je kar prizaneslo …

Tretji dan smo se naučili kako iz kopriv narediti vrv za lok za prižiganje ognja. Koprive gladimo v nasprotni smeri rasti dlačic, tj. od korenine proti vrhu. Nato steblo s palcem razpolovimo, pazljivo odstranimo mesnato notranjosti in pustimo, da se posuši. Za oblikovanje jo ponovno namočimo. Namesto vrvic smo tokrat izdelali zapestnice 🙂

Druga delavnica je zajemala individualni ulov vodnih in kopenskih živalic  v opazovalne posodice z lupo. Živali smo si nato vsi ogledali in izbrali eno, katero smo opisali, drugi pa so morali ugotoviti katera je. Na ta način nismo le ulovili žival in jo identificirali ter nanjo takoj pozabili, temveč smo se o njej skušali naučiti čim več. Na koncu je vsak moral z mimiko upodobiti najljubšo žival in spet so  drugi morali ugotoviti katera žival je.

Zadnja delavnica je bila namenjena izdelavi lesene piščalke. Zadnji večer v gozdu je minil ob igranju raznih družabnih iger in impro gledališča ter sedenju ob ognju. Ena skupina je odšla k skali, ki smo jo poimenovali Simbova skala, saj je spominjala na skalo iz Levjega kralja. Peli smo ob zvokih kitare, dva udeleženca sta pod skalo prespala. Res smo se imeli lepo, kot pred leti, pred poplavo pametnih telefonov.

Zbudili smo se v deževen dan. Nebo je bilo tisti dan kar žalostno, druge dni pa nam je muhasto otoško vreme kar prizaneslo. Po evalvaciji minulega vikenda smo pospravili vse svoje stvari in kočo ter odšli v mesto. Kosila smo si v mestu organizirali sami, z denarjem, ki so nam ga dali organizatorji (4 GBP/osebo/kosilo). Tale popoldan je bil namenjen vračilu stroškov, zato smo imeli vmes dve do tri prosti uri, ki sem ju s hrvaško udeleženko izkoristila za ogled Jewlery quarter, razstave nakita in hitrega ogleda knjižnice, arhitekturnega ponosa Birminghama. Večerja je potekala v odlični all you can eat restavraciji, nato se nas je šest udeležencev odpravilo na sprehod po mestu in kavo oz. angleški čaj. Zatem smo poiskali miren prostor, kamor smo odšli meditirati.

Zadnji dan je bil namenjen spoznavanju programa Erasmus+, mreženju in delu v interesnih skupinah, kjer smo snovali načrte za izvedbo skupnih projektov na temo ekstremnih športov, narave in pohodništva, osebnostne rasti in umetnosti. Projekti so bili zelo dobro pripravljeni in zanimivi. Organizator usposabljanja, EU Consilium, je prijazno ponudil podporo pri izvedbi vseh projektov. Večerja je potekala v tradicionalnem angleškem pub-u z odlično hrano, za konec pa smo se vsi podružili v družabnem prostoru hostla, kjer smo se poslovili. Nekateri so ostali še kak dan, oz. prispeli pred pričetkom projekta, saj tovrstni projekti omogočajo kritje stroškov do določene kvote (odvisno od države) tudi ob daljšem obisku države (do maksimalno dva dni).

Naj zaključim, da je bilo enotedensko usposabljanje kakovostno izvedeno. Organizatorji so pokazali strokovnost, sposobnost organizacije in kreativnost, Step Out pa prav tako strokovnost, prijaznost, humor, pripravljenost pomagati in odgovoriti na vsa vprašanja. Hvaležna sem za izjemno izkušnjo, ki je samo potrdila kako zares bolje delujem na odprtem in koliko mi zares pomeni povezanost z naravo :). Tri dni brez telefonskega signala je vsem nam bilo pravi balzam za dušo! Verjamem, da bo izkušnja imela širši učinek, nekateri so po manj kot tednu dni že poročali o tem, kako znanje prenašajo naprej, saj je večina izmed udeležencev mladinskih delavcev ali prostovoljcev. Rada bi, da bi se čim več ljudi vključilo v tovrstne projekte, saj omogočajo osebnostno rast, potovanje po ugodnih cenah ali kar brez stroškov, spoznavanje novih ljudi in kultur, razširitev obzorij in mnogo, mnogo drugega. Več informacij o raznovrstnih programih in možnostih, ki jih ponuja program Evropske komisije Erasmus+ dobite na http://www.erasmusplus.si/ in https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/node_en.

Najde se nekaj za vsakega, za mlade in starejše! Zato ne odlašaj in poišči lokalne (kulturne/izobraževalne/mladinske/neprofitne) organizacije, ki te lahko popeljejo na posebno izkušnjo! Hvala Evropi, da del davkov namenja takim priložnostim, da sem lahko en teden letošnjega junija preživela v čudoviti naravi s čudovitimi ljudmi!

P.S.: Na žalost sem ravnokar izvedela, da je Velika Britanija izglasovala izstop iz EU, zato Erasmus+ programi za to državo več ne bodo na voljo.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*