V sklopu prve etape ambicioznega projekta 20.000 km z avtom po Evropi sva obiskala nekaj prelepih krajev, naravnih biserov, športnih poti, ki jih v običajnih turističnih vodičih skoraj ne najdeš ali pa so informacije bolj skope. Za vas sva z avtom in peš preiskala plezalne poti v Metajni, se peljala v smeri Novigrada in vse okoli Masleničkega zaliva, kjer sva spoznala mesto Obrovac, kanjon in slapove reke Zrmanje, Kudin most v Golubiču ter še marsikaj. Ob vsem raziskanem lahko rečeva, da se je trud izplačal.

Najin izlet sva začela z veliko energije in želje po tem, da najdeva pot, ki vodi do ne tako znanih plezališč, kot so na primer v Paklenici, v zelo lepem naselju Metajna, ki je locirano nekje na sredini otoka Pag. Znano je po neverjetno lepih plažah, razglednih točkah, turkizno modrem morju ter čudoviti naravi. O plezališču sva se pozanimala po internetu in vodičih vendar sva za vsak slučaj še povprašala domačine za točno pot. Seveda so nama prijazno razložili, da je potrebno v samem zalivu zaviti po majhni cesti, ki vodi na vrh hriba in potem na levo kamor naju bo pot peljala do makadamskega parkirišča, ki je zelo blizu morja. Tako sva tudi naredila in po desetih minutah vožnje prispela.

otok Pag

 

Zelo blizu sva našla majhno leseno hiško od katere je vodila pot z razgledom na plažo, ki pa se je izkazala za napačno. Bila je še ena pot, ozka in makadamska, ki je vodila na levo stran in v hrib proti skalnatim vrhom. Po tej poti sva hodila približno dobre pol ure, vmes prestopila majhno ograjo in brez problemov našla velik kamnit stolp, ki zgleda kot stalagmit. Ko sva prispela je bilo tam nekaj študentov, ki so ravno končali s plezanjem. Ogledala sva si steno in videla, da je zelo zanimiva in primerna za različne stopnje plezanja, od lažje do težje. Midva sva izbrala lažjo, ki je locirana na levi strani tega t.i. kamnitega stolpa do katerega se je potrebno povzpeti. Za plezanje je na tem delu bolj malo prostora. Razgled je iz te točke spektakularen in slikanje obvezno. Čisto, skoraj prozorno morje, v ozadju ?okrašeno? z otoki, spominja na sliko iz razglednic. Resnično neverjetno. Plezalna stena je lepo urejena le nekaj sponk za pripenjanje je bilo že starih. Na zadnjem delu se ponuja mrzla senca, ki v poletnih časih zelo prija, in še nekaj plezalnih poti, tako da ko se boste odločali katero preplezati dobro preglejte vse možnosti. Če želite, na koncu lahko zaplavate v bližnjem zalivu, do katerega lahko dostopate samo peš ali z ladjo in ima zato poseben čar.

Zelo zadovoljna in srečna, da sva našla plezalno pot, sva se polna vtisov in planov za naslednji dan, odpravila z avtom proti apartmaju. Naslednje jutro sva se ustavila v mestu Obrovac, ki nama je bil zanimiv in romantičen že na prvi pogled, ko sva se po cesti spuščala do zaliva. Majhno dalmatinsko mesto ob reki Zrmanji, ki je 11 kilometrov oddaljeno od izliva v novigrajsko morje je poseljeno s hišami tik ob reki. Na vrhu, kjer je grad z dolgo tradicijo, nama je mahala hrvaška zastava. Dobila sva zelo dober vtis in se po dobri kavici odpravila proti slavnemu kanjonu reke Zrmanje, ki mu pravijo tudi dolina Vinnetuja, kajti tam so snemali njegove filme. V Obrovcu, v pisarni s turističnimi informacijami, so naju res lepo presenetili. Gospod, ki je tam zaposlen, si je resnično vzel čas, ponudil vse prospekte, ki jih je imel na voljo, predlagal izlete, natisnil pot do razgledne točke kanjona ter priporočal obisk slapov reke Zrmanje. Sledila sva njegovim napotkom in brez problema našla izvoz iz glavne ceste, ki sicer ni posebej označen pa se ga vendarle da najti. Pot je malo slabša, kamnita, tako da priporočava počasno vožnjo med grmički, ki vas bo po nekaj minutah pripeljala do neverjetnega razgleda! Ko sva vzela vse možne kamere in fotoaparate sva se povzpela na razgledno točko, ki je malo vrtoglava in zato neprimerna za tiste, ki se bojijo višine. Če gledate proti kanjonu je na desni strani. Na levi je še en prostor, ki je bolj za turiste in tiste, ki si želijo ne-avanturerskih fotografiranj.

V tem času, ko sva bila tam sva opazila, da so prišli kar trije džipi, ki so pripeljali skupine turistov, kar pomeni da so tudi organizirana potovanja možna. Zrmanja je reka dolga kar 69 km, ki jo krasijo čudoviti slapovi sredi prave divjine. Za najbolj adrenalinske turiste bo primeren rafting, ki je super doživetje, ker se nad tabo dviguje mogočna soteska in široka reka. Tam človek resnično pozabi na vse, ker si tako vpet v naravo, da ti na nek način vrne tisto ravnotežje, ki ga izgubimo ob rutini. Lepotam se nisva želela še odpovedati zato sva se po skoraj eno urnemu slikanju odpravila do slapov. Zopet sva bila z odprtimi usti. Slapove sva si ogledala blizu kampinga z imenom Fast food Zrmanja, ki ima okolico tako lepo urejeno, da se čas resnično ustavi. Majhen lesen mlin, ki poganja vodo naprej do umetno narejenih skalnatih poti, obdanimi s cvetjem, so le del tega. Na drugi strani je več majhnih in očarljivih slapov, ki jih na straneh objemajo zelena drevesa. Žuborenje vode in vonj reke vas bosta očarala. Lahko se za hip usedete za mizo, gresta v bližnjo restavracijo, ki je poleg kampinga in občudujete naravo. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da so slike, ki sva jih naredila na teh dveh lokacija neverjetno lepe in jih bova uporabila mogoče tudi za kakšne osebne projekte.

Tomaž Gorec
Reka Zrmanja pokaže svojo briljantnost tudi na mestih kjer se vanjo zlivajo druge reke kot je na primer Krupa, ki je dolga 11 kilometrov in je oblikovala približno 19 naravnih biserov v obliki slapov. Slapovi reke Krupe spadajo med najlepše na Hrvaškem. O tem sva se tudi sama prepričala. Ob prihodu na hrib, v kraju Golubič, ti zastane dih, ko zagledaš Kudin most ter njegovo okolico. Po 40 minutnem sprehodu navzdol so se pred nama razprostirali slapovi v vsej njihovi veličini. V spominu nama je ostal svež zrak, zvok slapov, izjemno čista voda, kot bi jo nekdo naslikal. Na leseni tabli piše, da ima most posebno zgodbo, ki bo še posebej všeč ženskam, zaradi svoje romantične vsebine. Kudin most je zgrajen iz velikih kamnov v obokih in je zaščiten kot kulturni spomenik. Na levi in desni strani so slapovi in drevesa. Most je dobil ime po mladeniču, ki je želel priti do svoje izbranke na drugo stran in je tako zgradil most, da bi bil z njo.

Ob prečkanju mostu boste prišli do prostora z majhnim lesenim nadstreškom kjer boste lahko za nekaj minut spočili vase oči in duha. Ob vrnitvi nazaj boste lahko izbirali med dvema možnostima. Lahko se vrnete po kamniti poti nazaj, ki je zelo dobro označena, ponekod strma vendar prehodna ali pa izberete malo bolj zahtevno. Do slednje pridete tako, da preprosto sledite tablam, ki jo označujejo. Začetek je tam kjer je tabla z zgodbo o mostu. Pot je malo drugačna, ker se je potrebno na določenih momentih povzpeti po klinih in plezati. Med plezanjem vas spremlja reka, ki vas bo v poletnem času ohladila. Druga pot je malo daljša kot prva ampak zato toliko bolj adrenalinska. Za vas smo posneli tudi filmček o prvih vtisih iz poti.

Po vsem raziskanem in videnem sva se polna lepih občutkov vračala nazaj proti domu. Prepeljala sva manjše mesto Karin, ki naju je vodil do najine zadnje postojanke ? Novigrad, kjer sva se malo spočila in sprehodila. Novigrad je ribiško pristanišče na južni obali novigradskega morja, ki je prepoznavno po intimnem vzdušju. Je eno izmed najbolj zaželjenih letoviških mest z bogato kulturno zapuščino, ki prijazno pogosti vsakega, ki ga obišče. In tudi naju je.
Vzhičena od razgledov na popolnost narave, ki sva ji bila priča, sva izlet uspešno končala. Popotovanje v Metajno ter celotni krog okoli Masleničkega zaliva nama bosta ostala v lepem spominu in ga priporočava vsakomur, ki bo obiskal ta del hrvaške obale.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*