Jaz osebno sem z družino že osvojila ogromno vrhov v naši prelepi Sloveniji. Prav tako sem pri svojih 12. letih osvojila Begunjščico. Begunjščica v resnici ni gora, je greben v Karavankah, ampak večinoma vsi rečejo, da gredo na Begunjščico. Najvišji vrh je visok 2060 metrov, ki ima ime Veliki vrh. Ampak kot vsi bom tudi jaz rekla, da sem bila na Begunjščici, prav tako bom v nadaljevanju opisala našo pot in izhodišče na sam vrh.
Takrat je mama večinoma iskala poti ter kam se bomo odpravili. Ko smo se kam odpravili smo tudi gledali, če ima ta pot mogoče krožno pot, da gremo po eni strani gor in po drugi strani dol. Mama je vedno dobro vse pregledala in tudi za Begunjščico izbrala krožno pot. Na sam vrh vodi kar nekaj poti, kar precej jih je z mejnega prehoda Ljubelj, poti pa so približno vse enako dolge. Najkrajša pot traja nekje 3 ure in najdaljša 4 ure in pol. Dve poti sta tudi za alpiniste, ki so bolj izkušeni. Mi smo izbrali pot iz Ljubelja čez planino Prevala. Do samega vrha smo potrebovali nekje 4 ure zmerne hoje. Kot sem že omenila, nazaj nismo šli po isti poti, ampak smo šli do Roblekovega doma in nato čez Zelenico nazaj do Ljubelja.
Kako do izhodišča?
Ko se peljete po Gorenjski avtocesti, greste za Ljubelj. Peljete se vse do mejnega prehoda. Malo pred samim tunelom, zavijete levo za Zelenico. Takoj boste opazili veliko parkirišče. Parkirišče je zelo veliko, najde se tudi senčen del.
Opis poti
Kot sem že omenila, vodi od tukaj kar nekaj poti na Begunjščico. Jaz bom opisala našo, ki se je imenovala čez Prevalo. Že na samem parkirišču poiščite tablo, ki označuje vašo pot. Ta pot je na Begunjščico zelo zanimiva in med potjo vidite marsikaj. Pot vas vodi v gozd in kar hitro pridete na melišče. Opazili boste tudi razpotje, vaša pot je Prevala in Roblekov dom. Pot vas bo nekaj časa peljala po gozdu, nato pa pridete na bolj strma pobočja. Pred sabo boste zagledali Bornov tunel, ki je zanimiv del poti, in je bil meni zelo adrenalinski. Takrat smo vedeli, da gremo skozi tunel, zato smo imeli sabo svetilke. Sedaj imamo tako vsi pametne telefone in na njih svetilke, zato nisem prej nič omenila, da rabite sabo svetilko. Je pa potrebno svetit, ker je res tema in ne vidiš kje hodiš. Prav tako je ponekod strop zelo nizek. Nato se naprej do planine Prevala, kjer je tudi koča, kar vleče. Pot je lepo speljana in gre kar večinoma po gozdu. Kaj vam v koči ponujajo ne bi znala povedat, mislim pa, da bi dobili kaj za pojesti, ker že takrat je bilo tam ogromno ljudi. Tukaj je tudi eno križišče ter križ. Opazili boste tudi table, mi smo nadaljevali navzgor za Begunjščico čez Kalvarijo.
Tukaj se pot kar malo vzpne, nudijo pa se travnata pobočja in lepi razgledi na dolino. Ko boste prehodili to travnato pobočje, ki vam bo vzelo kar nekaj kondicije, pridete v gozd. Nato se pot začne še malo bolj vzpenjati čez grapo, travnata pobočja, kjer boste videli kar nekaj spominskih obeležij. Do samega grebena Begunjščice se tukaj kar vleče, ampak se vam bodo začeli ponujati tudi prelepi razgledi. Da bi tukaj bilo kaj bolj skalnatega sveta ali kaj podobnega ni. Je mogoče en del grape malo bolj skalnat, ampak ni kaj nevarno ali težko prehoditi. Celotna pot je lepo označena s planinskimi znaki, tako, da jim samo lepo sledite. Preden boste prišli na sam greben Begunjščice boste opazili tudi tablo, da boste vedeli kam se usmeriti. Na tabli piše 20 minut do vrha, kar tudi je nekje tako dolgo. Ko boste prišli na sam vrh Begunjščice oziroma Veliki vrh, boste vedeli, saj je zgoraj vedno polno ljudi, prav tako boste opazili razgledno ploščo ter vpisno skrinjico. Sam vrh je kar velik, tako da boste našli svoj prostor za sebe in za fotografirati.
Nazaj v dolino nismo izbrali iste poti. Zato ne greste nazaj tukaj, kot ste prišli. Greste po drugi poti, ki je ne boste zgrešili. Če je mi takrat nismo, jo sedaj lahko še manj, ko imamo podatke povsod in prav tako pametne telefone. Če niste prepričani, vprašajte nekoga na vrhu, kje se gre do Roblekovega doma. Po dobrih 30 minutah boste prišli na razpotje in tabel. Pisalo bo 15 minut do Roblekovega doma, prav tako do doma na Zelenici 1 uro in 20 minut. Naša pot je najprej šla do Roblekovega doma in nato smo prišli nazaj do teh tabel in smo šli do doma na Zelenici. Če imate voljo in dovolj časa, prav tako kondicije vam priporočam isto pot. Pot ni težka, prav tako ne naporna. Pravijo, da imamo mi otroci več kondicije ampak tudi starša sta pot prehodila brez težav. Če nimate dovolj hrane s sabo, vam priporočam, da greste nekaj pojest na Roblekov dom, kjer imate tudi prelepe razglede. Tudi na domu pri Zelenici vam ponujajo hrano in pijačo. Pot je lepo označena, prav tako pri domu na Zelenici do Ljubelja.
Celotna takšna pot vam vzame kar precej časa, ampak ves trud je poplačan s prelepimi razgledi. Pot ni nevarna, prav tako ne težka, edino malo bolj kondicijsko moraš biti pripravljen. Ni vam treba tako velik krog narediti, lahko skrajšate in greste od Roblekovega doma proti dolini Preval in do Ljubelja. Sami presodite koliko ste zmožni prehodit, tudi otroci jo lahko prehodijo, saj smo tisti dan srečali ogromno otrok, kar nekaj jih je bilo manjših, kot sva bila midva z bratom.
Roblekov dom
Prvi dom je tukaj stal že leta 1909, ampak so ga partizani požgali. Novega so postavili leta 1946. Danes je dom obnovljen in je odprt od junija pa vse do konca septembra. Nudijo vam hrano ter pijačo ter lahko v njem prenočite.
Planinski dom na Zelenici
Tudi ta dom je bil požgan med samo okupacijo. Leta 1952 so postavili nov dom, ki je odprt od junija pa do septembra. Imajo sobe za prenočiti, prav tako dobite hrano in pijačo. Od tukaj vodi tudi nekaj poti na druge vrhove.
Kaj si še lahko ogledamo?
Že ko se boste peljali do mejnega prehoda, boste sigurno opazili ob sami cesti neke spomenike in table. Tukaj se lahko ustavite in pogledate taborišče Ljubelj. V drugi svetovni vojni je bilo tukaj taborišče in lepo so ohranjeni še nekateri deli. Vse je lepo tudi opisano, kaj je kje stalo in kako so trpeli. Meni je ostalo to v grenkem spominu, posebej, ko vidiš, kje so ljudi požigali. Čeprav ni nekaj veselega, se splača ustaviti in si te strahote, ki so se takrat dogajale pogledati.
Kje so izhodišča za Begunjščico in kako dolge so poti?
Kar 7 različnih poti je iz mejnega prehoda Ljubelj, ena pot je iz Doma v Dragi, ena iz Tinčkove koče, Poljške planine. Poti pa so dolge od 3 do 4 ure.
So poti primerne za otroke?
Kar nekaj poti je takih, ki so primerne za otroke, saj so lahke in ni nikjer plezanja ali kakšnih prepadov.
Ali je med potjo kakšna koča?
Na poti je Roblekov dom in Planinski dom na Zelenici, kjer vam ponujajo jedi ter pijačo.
Ali so parkirišča plačljiva?
Ne, parkirišča niso plačljiva, lahko avto pustite brez problema, ne bo vas pričakal noben listek oziroma kazen.