Človek je lahko najslabša vrsta živali in za svet več kot očitno zelo škodljiva

Slabo prenašam potrošniško mrzlico. Nisem naklonjena pretiranemu pričakovanju najprej Miklavža, nato Božička in potem še dedka Mraza. Zakaj takšna evforija? Ljudje kupujejo, kot da se bliža konec sveta, krasijo stanovanja in mesta, da postanejo kičasta, kupujejo draga darila, se vedejo vzneseno, kot da so zaužili omamna sredstva. Že konec novembra. Jaz bi imela le preprosto večerjo, zgolj zaradi druženja, in ob polnoči zdravico. Že od nekdaj bi se najraje za kakšen teden umaknila v odmaknjen konec domovine in tam ta čas preživela mirno ter spokojno.

Kar me najbolj moti, je, da se ob večerih in ponoči pa tudi čez dan odvija pogosto pokanje z določenimi pirotehničnimi sredstvi prve kategorije, ki je sicer dovoljeno samo v zadnjem tednu leta do prvega januarja naslednjega leta. Ker ni tožnika, ni sodnika.

Še huje je. Kljub temu, da so prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov druge in tretje kategorije, pri katerih je pok glavni učinek, prepovedane, se tega velikokrat ne upošteva. Celo tega ne, da jih je prepovedano uporabljati v zaprtih prostorih in strnjenih naseljih, pa seveda blizu zdravstvenih ustanov, na mestih, kjer potekajo prireditve, in na prevoznih sredstvih potniškega prometa.

V mojem mestu se je lani na silvestrovo na osrednjem trgu tako kot vsako leto začelo osrednje grozovito pokanje, kot bi se zunaj odvijala vojna. In to kljub temu, da se je zadnje tedne v javnosti in medijih pospešeno odvijala  borba proti pirotehniki. Okoljevarstveniki so opozarjali na škodljive vidike tega početja: povečanje škodljivih prašnih delcev PM v ozračju, stres, ki ga povzroča slabotnim in bolnim ljudem, dojenčkom in vsem živalim, poškodbe, ki jih lahko povzroči. Pa ni pomagalo skorajda nič. Kot metanje boba v steno. Fant, ki je ostal pred kakšnim letom brez obeh rok, in njegova srhljiva osebno povedana in prikazana zgodba na TV ni imela učinka.

Mar je tako težko razumeti, da je vsa ta pirotehnika kot kurjenje in da še dodatno močno onesnažuje že tako onesnažen zrak? Mnogo ljudi očitno ni zmožno povezati nepotrebnega onesnaženja v zraku zaradi onesnaževanja z zelo škodljivimi delci PM, ki bo imelo posledice celo na njihovo lastno zdravje. Potem pa so tu še živali. Nimam v mislih samo psov in mačk ter drugih domačih živali, ampak prav tako vse gozdne živali, ki imajo zelo izostren sluh pa tudi vonj. Niso sposobni oziroma nočejo dojeti, koliko živali trpi za novo leto? In dojenčki, bolni otroci ter stari ljudje in invalidi. Pokajočim gre samo za lasten užitek.

Ni jim mar za oglušujoče zvoke, ob opozarjanju zamahnejo z roko tako kot naši kamenodobni predniki, zaradi katerih lahko mamute gledamo samo še v muzejih. Ampak oni so imeli nižjo stopnjo zavedanja in se jim to lahko opraviči. No, ja, nekatere ljudi bi lahko glede na njihovo obnašanje mirno teleportirali v preteklost.

Pa dobro, če bi bila takšna le ena vas ali mesto, ni problema, se vse razkadi. A ljudem ni dovolj le en občinski ognjemet, ne, vsak bi imel svojega lastnega, poleg občinskega ali javnega. Problem je tem, ker je takšnih vasi in mest v naši preljubi domovini veliko. Preveč.  

Včeraj me je pretresel pogled na zmedeno fazanko, ki se je znašla na ulici, kjer stanujem. Tega je v naravi ogromno, tega se zavedam. Večkrat sem ob iskanju mirnih trenutkov med pokanjem na oddaljenih lokacijah ob gozdu videla prestrašene gozdne prebivalce. Tam iščemo mirne trenutke za naša psa. A ni pravih, celo globoko v gozdu ne. Pokanje namreč močno odmeva po hribih in dolinah. Ptice za skoraj tri tedne izginejo iz mesta neznano kam.

Silvestrski večer sem preživela tako kot mnogokrat s tresočo se psičko v naročju, ki je zaradi strahu zadrževala iztrebljanje. Zagotovo ni edina. Tudi meni zvoki kot s fronte niso bili všeč.

Sprašujem se, tako kot mnogi Slovenci, kaj je v tem tako prijetnega, da vržeš petardo ali raketo in ob parajočem poku uživaš. V čem le? Zakaj se ti ekstremneži ne zmorejo veseliti brez tega? Kaj si res lahko samo na ta način povzročijo občutek ugodja? To so zame nerazumljive poteze. Obsojam jih. Zanimivo pa je, da se med sabo vzpodbujajo, kdo bo močneje in bolj na glas počil. Pravijo, da nas od 80 do 90 odstotkov Slovencev ta dejanja obsoja, terorizira nas torej manjšina.

Porodila se mi je ideja, da bi zgradili velike dvorane, od koder se zvok ven ne bi slišal. Vanje bi strpala te objestneže pa naj pokajo, kakor in kolikor želijo, četudi jim popokajo bobniči. Seveda vem, da to ni mogoče. 

Naokoli kroži peticija o prepovedi uporabe pirotehnike. Podpisala sem jo, navijam, da bi akcija uspela v dobro več sto tisoč ljudi, ki to prenašamo, in v imenu živali, ki tega ne morejo storiti ter nenazadnje v imenu narave, ki jo s tem prekomerno onesnažujemo.

Človek, pardon človeštvo, je res sebično. Razvilo je visoko tehnologijo in znanost, um velikega števila ljudi pa je ostal v daljni kameni dobi. Dobesedno in ljudje niso čedalje pametnejši, ravno nasprotno. Ko vidijo več bogastva, jim še tistih nekaj sivih celic, ki jih premorejo, neha delovati. Pravzaprav so še živali bolj pametne, ne smem jih žaliti.

Trgovine pomagajo pri tem početju, vidijo samo dobiček. Vedno se mi oči obrnejo kvišku, ko vidim napise: “Pirotehnika v akciji.” Zakaj prodaje ne ukinejo? Brrr ?    

Ampak kaj bi to tem ljudem, ki pokajo, govorili, saj ne morejo dojeti, če pa že dojamejo, jim ni mar. Važni so oni sami in njihova sreča, pa čeprav se ves svet zastrupi in sesuje, in četudi vse živali, kar jih je na Zemlji, doživljajo zaradi tega stres ali celo izginejo.

Peticija lani ni uspela, letos je šel aktivist Tomaž Gorec ponovno v bojne vrste s pritiskom na vlado, a žal še ni uspelo. Poslanci niso bili soglasni, nekateri pokanje zagovarjajo. Pa je leto naokoli in spet ga je konec, ko se bo krog ponovil. Človek je lahko najslabša vrsta živali in za svet več kot očitno zelo škodljiva.

Podpiši peticijo ZA prepoved pirotehnike na www.tomazgorec.si/pirotehnika.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja