V petek sem šel v knjigarno Svet knjige v Novem mestu. Ker sem član knjižnega kluba Svet knjige, imam obveznost, da moram vsake tri mesece kupiti eno knjigo. V tem četrtletju sem z nakupom knjige že zamujal, zato sem se v petek malo pod prisilo odpravil kupit knjigo, da pač opravim svojo dolžnost za tekoče četrtletje.
Ko sem vstopil v knjigarno in začel pregledovati knjige, me je trgovka vprašala, če mi lahko kaj pomaga. Kot običajno sem rekel, da malo gledam in da ne potrebujem pomoči. Takoj, ko sem ji povedal, da ne potrebujem pomoči, mi je bilo žal, saj sem bil radoveden, kako bi mi lahko ona pomagala pri izbiri knjige, če niti ne ve, katere knjige berem. Kako mi bo poizkusila prodati knjigo, me je zanimalo predvsem zaradi tega, ker sem podjetnik in moram tudi sam ves čas prodajati svoje storitve, tako da sem hotel ugotoviti, če se lahko od nje kaj naučim.
Gospa je hitro ugotovila kaj rad berem in mi ponudila nekaj knjig, ki pa sem jih žal že imel.
Prosil sem jo za katalog in našel tri knjige, ki sem jih želel prelistati. Dveh knjig ni bilo na polici in se je gospa potrudila, da mi jih je našla.
Ko sem listal knjige sem jo opazoval, kako se je ukvarjala z drugimi strankami. Že na daleč se je videlo, da v svojem delu uživa in da je odlična poznavalka knjig.
Ko sem izbral knjigo, mi je čisto nevsiljivo ponudila še tri knjige, ki bi jih lahko kupil po zelo znižanih cenah. Prijazno sem ji povedal, da knjige žal niso take, ki jih berem jaz. Takoj je razumela in ni več silila vame. Potem sva še malo poklepetala o knjigah in ker se mi je mudilo, sem se od nje prijazno poslovil.
Ker je bila gospa zelo prijazna in ustrežljiva, sem se odločil, da med potjo nazaj v Trebnje pokličem na Svet knjige in jo pohvalim. Ker svoje delo opravlja z veseljem, sem prepričan, da bo vesela pohvale. Upam, da je moja pohvala prišla do nje.
Razmišljal sem, da ima gospa kar težko službo. Verjetno ima postavljene norme, koliko mora vsak mesec prodati. Danes ni enostavno prodajati knjig. Malo nas je takih, ki se zavedamo koliko dobrega ti da knjiga in ki knjige tudi redno kupujemo. Ljudje se žal ne zavedajo, da jim knjige lahko spremenijo življenje.
Če bi jaz bil direktor kakšne knjigarne ali založbe, bi se prodaje knjig lotil na čisto drugačen način. Predvsem bi promoviral dejstvo, koliko branje knjig koristi človeku. Za branje bi poizkušal navdušiti ljudi, ki ne berejo ali berejo zelo malo.
Osebno poznam veliko uspešnih in bogatih ljudi. Vsi imajo eno isto lastnost. To je branje knjig.
Sam večkrat organiziram različne seminarje, na katerih se zbere tudi po več sto ljudi. Še nikoli nisem slišal, da bi kakšna knjigarna ali založba organizirala kakšen dogodek, kjer bi se zbralo več sto ljudi. Morda je izjema samo knjižni sejem, ki je enkrat letno, vendar je bolj osredotočen na prodajo knjig, kot pa na promocijo.
Menim, da bi tudi knjižnice morale skrbeti za to, da bi ljudi navduševale za branje. Če bi jaz bil direktor neke knjižnice, bi zagotovo organiziral en dogodek, z namenom da čim več ljudi začne brati ali da berejo več.
Mogoče bo kdo rekel, da v Trebnjem na dogodek, katerega tema bi bile knjige, ni možno dobiti 100 do 200 oseb. Jaz sem prepričan, da se to da, samo malo iznajdljiv je potrebno biti.
Če hočeš danes nekomu in sebi polepšati dan, ga preprosto pohvali. Jaz to večkrat naredim. Nekaj o mojih pohvalah sem pisal že v članku z naslovom Nič nas ne stane, če nekoga pohvalimo, ki ga najdeš na naslovu www.tomazgorec.si/nic-nas-ne-stane-ce-nekoga-pohvalimo.
Knjižnice imajo srečanja, bralne značke, mislim pa, da so omejene finančno in tega ne morejo oglaševat. No, včasih bi lahko “naštimale” kak večji pano pri vhodu, pri njihovemu pultu….
Da se pa manj bere, so krivi tudi starši, ker otrok ne vzpodbujajo. Jaz sem svojim vnukom kupila že katero knjigo, pa so mi potem povedali vsebino. Tudi iz knjižnice si redno sposojajo….
Bilo pa je letos prav zanimivo za moj roj. dan, ko 9-letni vnuk ni vedel kaj mi podariti in mi je kupil knjigo. Bila sem jo zelo vesela! Knjiga je bila zelo zanimiva in sem jo na morju v enem dnevu prebrala!!! Ko sem povedala, da sem jo že prebrala, je bil užaljen, da sedaj pa ne bom imela nič od darila! Sem mu razložila, da je to dobro, ker je knjiga prava in mi je bilo branje v veselje, drugače bi jo pa lahko odložila neprebrano! Tako vem, da je ta knjiga lahko še katerikrat na tapeti za branje… Prijetno branje, Tomaž!