Sveža ideja za izlet po Sloveniji? Kostel in kopanje v reki Kolpi

 

kostel

Kostel je zelo dobra ideja za lep izlet, ki vam bo ponudil novo doživetje v slovenski obmejni pokrajini ob reki Kolpi. Kostel zagotavlja pristno doživetje ob veliko čudovitih naravnih lepotah. Od Ljubljane je oddaljen približno 90 kilometrov, uro in pol vožnje z avtom mimo Ribnice in Kočevja ali Kočevske Reke.

Občina Kostel je majhna, saj obsega samo 56 km2, tako da lahko že v enem samem dnevu pregledate in doživite vse njene znamenitosti. Potujete lahko z avtom, motorjem ali mopedom, če pa želite zraven še telovaditi, lahko mirno kolesarite, saj po Kostelu ni veliko prometa. 

Najznamenitejša kostelska posebnost je kamniti grad Kostel, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336, kar je danes po naključju tudi poštna številka Kostela. Grad Kostel leži v dolini reke Kolpe, na precej visoki vzpetini, in pred kratkim je bil obnovljen. Kot prvi lastniki so omenjeni Ortenburžani, pozneje je bil grad v lasti Celjanov in Habsburžanov. Ob vodenem ogledu gradu se lahko preizkusite tudi v interaktivni igri pobega Castle Escape Kostel. Zabavna, poučna in zanimiva igra, ki traja eno uro, se ne odvija samo v enem prostoru ali sobi, kakor je značilno za klasične sobe pobega, temveč se dogaja po celotnem grajskem poslopju, tako v notranjščini kot na grajskem dvorišču, kar pomeni, da med igranjem lahko uživate na svežem zraku in v lepem razgledu na zeleno reko Kolpo in sosednjo Hrvaško. Igra je osnovana na resničnih zgodovinskih dejstvih gradu in pokrajine Kostel, tako da se lahko mimogrede tudi veliko naučite, igrate pa jo v skupini, od 2 do 5 oseb.

Grad Kostel je izjemno fotogeničen in je 100-odstotno zagotovilo, da boste posneli čudovite, osupljivo lepe posnetke in fotografije. Na njem si lahko ogledate tudi stalno zgodovinsko razstavo o kostelskih krošnjarjih – leta 1492 je dunajski dvor Kočevarjem in Kostelcem podelil krošnjarski patent. Kostelski krošnjarji, znani tudi pod imenom obzeranti, so imeli pletene košare z dvojnim dnom, saj so na skrivaj prodajali izdelke, ki jih cesar ni oprostil plačevanja davka in tudi kakšne prepovedane izdelke.

Grad je prenovljen, vendar še ne v celoti; v preteklosti je bil kar dvakrat požgan, prvič, leta 1809 so ga požgali Napoleonovi vojaki, drugič pa leta 1943 partizanska vojska, da bi preprečila nastanitev domobrancev v njem.

Če Kostel obiščete v poletnih mesecih, vam bo zagotovo postalo vroče. Rešitev je reka Kolpa, ki se v vročih poletjih segreje vse do 25 stopinj Celzija. Kolpa je zelo mirna in ne preveč globoka, ponekod pa se najdejo tudi brzice, ki so zabaven izziv za čolnarjenje po Kolpi. Izbirate lahko med več različnimi lokalnimi ponudniki raftanja in supanja. Zelo lepa plaža je v vasi Slavski Laz, kjer je star viseči most, s katerega lahko otroci in odrasli skočijo v globoko vodo. Most je visok dobrih pet metrov in star približno 50 let. Za poležavanje v hladu dreves ob Kolpi je priporočljivo, da s seboj prinesete ležalnik ali blazino. V reki Kolpi lahko za zabavo lovite ribe manke, ki se skrivajo pod malo večjimi kamni ali v senci.

Še ena priljubljena plaža je v Zavrtkah, ki ima tudi svoje parkirišče in mize s klopcami, na katerih lahko pojeste malico ali se ohladite s pijačo.

Če ste ljubitelj planinarjenja, lahko Kostel spoznate po dobro označenih pešpoteh in planinskih poteh, kjer ne smete zgrešiti Kuželjske stene z naravnim skalnim oknom, ki vam ponuja prekrasen pogled na kanjon Kolpe.

V vasi Fara sta osnovna šola in vrtec, poleg njiju pa tudi veliko športno igrišče, kjer lahko igrate nogomet ali košarko v senci, saj je okrog igrišča veliko dreves. Igrišče je zelo zasedeno z obiskovalci v začetku poletja, saj se tam odvija znani glasbeni Castle Festival, ki traja štiri dni in se odvija na več različnih prizoriščih. Festival gosti znane domače in tuje glasbenike, obiskovalcem pa ponuja tudi možnost nočitve – kampiranje v šotorih ob Kolpi. Da je v Kostelu glasba doma, ne potrjujeta samo znani slovenski glasbeni skupini Prifarci in Dupljaki, temveč tudi vsakoletna prireditev “Tamburanje va Kostele”, ki se odvija 14. in 15. avgusta vsako leto. Prireditev privabi ljubitelje folklore in domače glasbe, pogosti pa kostelsko pečenko – pečeno jagnjetino.

Kostel je dežela vode, ne samo zaradi reke Kolpe, temveč tudi zaradi njenih številnih pritokov in ponikalnic, ki tečejo po kraškem površju. Atraktiven je zlasti slap Nežica, ki se nahaja ob glavni cesti v Kostelu. Vaščanka Nežica naj bi pri Drežniku blizu Banja Loke napajala par volov, a jo je z njima vred potegnilo v vodne globine. Čez čas je Tišenpoljski potok naplavil volovski jarem, ki je bil prepleten z lasmi nesrečnega dekleta.

Približno pol kilometra od slapa je izvir, do katerega lahko pridete peš, saj vas do tja vodi lepo urejena potka. Ko se po glavni cesti spuščate navzdol v dolino, ob cesti na desni lahko vidite polnilnico vode Costella. Zaradi kraške pokrajine tudi podzemne jame v Kostelu niso redkost – Mihova jama, Kobilja jam itn.

Malo višje nad slapom boste ob cesti uzrli večji kamen, imenovan “kurja glavca”, ki obeležuje spomin na turške vpade, kjer naj bi Turki sekali glave, ki so jih zaplenili lokalnim kmetom.

Skorajda lahko rečemo, da je kostelska znamenitost tudi to, da je v Kostelu natančno en bar, Pr’Matičku, ki ga najdete tik pred mejo s sosednjo Hrvaško, v vasi Petrina. Gostilne in restavracije so prav tako prava redkost, obratujejo zlasti v poletnih mesecih, vedno pa si lahko privoščite piknik ob Kolpi ali obiščete katerega izmed kmečkih turizmov (Turistična kmetija Padovac v vasi Selo, ki je v bližini gradu). Priporočamo, da poskusite pristne kostelske jedi – čušpajz (zelenjavna enolončnica), velikonočni želodec, kostelski zajtrk (jajca na oko s polento) in sadni štrudelj. Če ste polnoletni, bo morda prijala kostelska rakija, sicer pa različni domači sadni sokovi.

Kostelci so prijazni ljudje, vendar število prebivalcev vztrajno upada. Leta 1869 naj bi jih bilo okoli 2800, leta 2019 pa je v občini Kostel živelo le 639 prebivalcev, največ v vasi Vas. Kostel ima najstarejše prebivalce v Sloveniji, saj je bila njihova povprečna starost leta 2018 50,6 leta.

Kaj naj rečemo za konec? Seveda vas povabimo po kostelsko: Ajte si sa son!, kar pomeni Ajde, vsi, zdaj sem! Dobrodošli v Kostelu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja