Pred časom sem na par Facebook straneh in skupinah objavil prispevek, v katerem sem prosil, če me lahko kdo sledi na mojem Instagram profilu. V prošnji sem tudi napisal, da če nekomu moje objave niso všeč, ne bom prav nič jezen, če me ne bo sledil.
Mogoče se je nekaterim moja objava, v kateri prosim popolne neznance za uslugo, zdela malo nenavadna. Meni se sicer moja prošnja ne zdi popolnoma nič nenavadna, ker če bi mene nekdo prosil, da ga sledim na njegovem Instagram profilu, katerega tema mi je blizu, bi to z veseljem naredil, saj z veseljem pomagam ljudem.
Verjetno sem se ravno zaradi tega, ker sam z veseljem pomagam ljudem, odločil, da na Facebooku objavim to mojo prošnjo. Če bi namreč kdo drug objavil tako prošnjo, kot sem jo jaz, bi mu z veseljem pomagal.
Na mojo prošnjo je bil odziv zelo velik, v pozitivnem smislu seveda. Ljudje so me začeli slediti na Instagramu. Veliko mi jih je še napisalo, da imam zelo lepe videoposnetke in slike ter da me bodo z veseljem sledili. Drugače si lahko moj Instagram profil pogledate na www.instagram.com/tomazgorec. Če so vam moji prispevki všeč, bom vesel, če me boste sledili.
Popolnoma pričakovano niso bili vsi komentarji pozitivni. Kar nekaj je bilo zelo grdih in nesramnih. Nekdo je na primer napisal, da je moja slika, ki sem jo objavil v prispevku, “nagravžna”. V prispevku sem objavil to sliko Pirana, ki jo vidite na začetku tega prispevka. Nikakor se nimam za kakšnega profesionalnega fotografa in verjetno tej moji sliki res veliko manjka, da bi bila profesionalna, toda “nagravžna” zagotovo ni. Razlogov, zakaj je nekdo napisal, da je ta moja slika “nagravžna”, je več. Eden od razlogov bi lahko bil ta, da je avtor komentarja nezadovoljen s svojim življenjem in mu gre vse na živce. Drugi razlog je lahko to, da mu grem jaz na živce. V tem primeru bi mojo sliko skritiziral tudi v primeru, da bi jaz pod svojim imenom objavil sliko od najboljšega fotografa na svetu.
Nekdo je v komentar napisal, koliko mu bom plačal, če me sledi na Istagramu. Prijazno sem ga vpršal, koliko bi želel, da mu plačam, vendar mi še ni odgovoril. Presenečen sem, da danes ljudje niso pripravljeni popolnoma nič storiti zastonj. Jaz sem lansko leto dobil od vsaj 300 popolnoma neznanih ljudi mail ali sporočilo preko socialnih omrežji v zvezi z informacijami o Bosni in Hercegovini. Pisali so mi ljudje, ki so se odpravljali v Bosno in Hercegovino na potovanje, in ker so vedeli, da sam to deželo dobro poznam, so se obrnili name z raznimi vprašanji. Brez pomisleka sem vsem odgovoril. Nekaterim sem celo napisal dolge e-maile, ki so mi vzeli več kot pol ure časa, vendar niti pomislil nisem, da bi od koga pričakoval kakšno plačilo.
V zadnjih mesecih sem opazil, da veliko ljudi moti naziv moje Facebook strani, ki je Tomaž Gorec – Popotnik, bloger in fotograf. To, da sem v ime strani dodal fotograf, nekatere zelo moti. Še posebej nekatere fotografe. Ne morejo si predstavljati, kako si je lahko nekdo dovolil, da se proglasi za fotografa. Sam se nimam za profesionalnega fotografa, niti ne nudim fotografskih storitev za denar. Fotografiram, ker to rad delam in je tudi zelo povezano z mojim delom in pisanjem bloga. Fotografiram zelo veliko, tako da ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi smel v imenu moje Facebook strani uporabiti besede fotograf.
Opažam, da imam še zlasti med fotografi veliko tako imenovanjih “hejterjev”. Ampak zanimivo je to, da še nikoli nisem dobil nobenega negativnega komentarja od kakšnega priznanega fotografa. To zato, ker imajo priznani fotografi veliko dela in jim gre dobro v poslu, zato so zadovoljni s svojim življenjem in jim niti na misel ne pride, da bi se obremenjevali z enim Tomažem, ki si je drznil v ime svoje Facebook strani vključiti besedo fotograf. Se pa s tem obremenjujejo tisti fotografi, ki jim gre slabo in ki so že tako ali tako po naravi taki ljudje, ki zavidajo drugim. Zadnji dobri dve leti, odkar imam Facebook skupino Lepote Slovenije, vidim, da fotografi zelo radi pokritizirajo druge fotografe. Tudi tiste prave fotografe, ne samo amaterske, kot sem jaz.
Strah, da bo nekdo imel korist na naš račun
Ljudje smo tako ustvarjeni, da radi tekmujemo. Če ne bi bilo tako, potem ne bi bilo nogometnih tekem, olimpijskih iger, svetovnih prvenstev in vseh športnih tekmovanj.
Ne tekmujemo samo v športu, ampak tekmujemo tudi v tem, kdo bo imel več denarja in večji ugled.
Ljudje smo uspešnim ljudem zavistni. Sam si to dejstvo razlagam tako, da nas je mati narava ustvarila take z razlogom. Če namreč ljudje ne bi bili zavistni, bi bili najverjetneje še vedno v kameni dobi. Tako pa nas zavist in tekmovalnost ženeta, da smo vedno boljši.
Ker me zelo zanima psihologija, sem precej razmišljal o tem, da veliko ljudi uspe v življenju zato, ker so zavistni drugim in imajo zaradi zavisti neverjetno motivacijo za delo.
Zgornjo teorijo lahko podkrepim z enim resničnim primerom iz prakse.
Ko sem hodil v osnovno in srednjo šolo, sem bil izredno nezanimiv za punce. Vse punce, ki so mi bile všeč, so me zavračale. Nekatere tudi zelo grdo.
Ker me punce niso marale in so me grdo zavračale, sem se že v osnovni šoli odločil, da bom tudi jaz enkrat ‘magnet’ za ženske, da bom vsem tem ženskam, ki so me zavrnile, ter prijateljem in znancem, ki so se mi zaradi tega smejali, enkrat dokazal, da bom tudi jaz enkrat zanimiv za punce.
Ker je bila bolečina in želja tako zelo velika, sem v parih letih iz grdega račka, ki ga ni pogledala nobena punca, postal največji Casanova daleč naokrog.
Ker ljudje tekmujemo med seboj in smo zavistni drug drugemu, nas skrbi, da bi slučajno kdo imel od nas korist. Tako nas namreč lahko nekdo prehiti in mu bomo zavistni.
Sam na to gledam precej drugače že vsaj 15 let. Če imam le možnost komu pomagati, mu z veseljem pomagam. Še raje mu pomagam, če vem, da bo od tega imel veliko korist.
Vsak pameten človek bi moral razmišljati tako kot jaz! Če namreč pomagaš ljudem, boš slej kot prej tudi ti dobil nazaj kakšno uslugo. Če ne od vseh, vsaj od nekaterih. Vedite, da če boste nekomu naredili eno veliko uslugo, ta človek usluge ne bo nikoli pozabil. Če boste sami delali usluge, jih boste slej kot prej tudi prejemali. To sicer ne pomeni, da delam usluge iz preračunljivosti. Vsaj 80 odstotkom ljudi, ki so delavni, dobri in pošteni, naredim uslugo za svojo dušo. Okoli 10 odstotkom naredim uslugo kar tako, 10 odstotkom ljudi pa nisem pripravljen narediti usluge. Med teh zadnjih deset odstotkov spadajo ljudje, ki niso pošteni ali so lenuhi, in jim nisem pripravljen delati uslug.
Zlagal bi se, če bi rekel, da sem od nekdaj tak. Sicer sem vedno rad pomagal ljudem, vendar sem bil pri nekaterih stvareh zelo zavisten. Spomnim se, da v šoli sošolcem nisem privoščil boljše ocene, kot sem jo dobil sam. Če kdo od mojih sošolcev bere tole, se mu opravičujem. Res sem bil tak in me je sram zaradi tega! Če je imel kdo več denarja kot jaz, mi je bil takoj “smotan”.
V zadnjih letih sem ugotovil, da moja sreča nima nobene veze s tem, kako dobro ali slabo gre nekomu drugemu. Več o tem sem že pisal na www.tomazgorec.si/sreca.
Jaz sem svojo srečo hvala bogu našel in zato nisem nikomur nevoščljiv in vsem želim vse najboljše v življenju. Tako da če komu lahko naredim kakšno uslugo, mu jo z veseljem naredim. Seveda imam v mislih stvari, ki mi ne vzamejo veliko časa. Žal ne morem nekomu napisati celotnega načrta potovanja po Bosni in Hercegovini za 10 dni, kar bi mi vzelo cel dan, lahko pa mu napišem najbolj zanimive kraje, ki se mu jih izplača ogledati, kar mi bo vzelo 5 do 10 minut časa.
Če bi moji “hejterji” vedeli eno dejstvo, mi ne bi nikoli pisali nesramnih komentarjev
Če bi tisti, ki mi na Facebooku in mojem blogu, pišejo nesramne komentarje, vedeli, koliko mi s tem polepšajo dan, bi mi jih takoj prenehali pisati. Kot ti namreč nekdo napiše zelo nesramen in obsežen komentar, veš, da ti je ta oseba za nekaj zelo nevoščljiva. Da si vzameš čas za nekoga, ki ti gre na živce in ti je “smotan”, to pomeni le to in nič drugega.
Če neka oseba pod pravim imenom in priimkom napiše zelo nesramen komentar, ji je potrebno priznati, da ima pogum. S tem se namreč tudi ona izpostavi tveganju, da mogoče na koncu izpade “budala” in ne “frajer”.
Bolj ko je komentar nesramen, bolj mi ta polepša dan!
Upam, da tega ne berejo moji “hejterji”, da bi mi zato nehali pisati negativne komentarje.