Nagajal mi je en star zajeban udbovec

Name se je spravil tudi nek star, zelo ‘žleht’ udbovec, ki je imel veliko vez in poznanstev ljudi na visokih položajih. Ti so bili verjetno vsaj tako ‘žleht’, kot je bil on.

Ta človek je hodil po Trebnjem in vsem razlagal, kako bo v zelo kratkem času zaklenil mojo diskoteko.

S tem se je enkrat hvalil tudi pred očetom mojega najboljšega prijatelja. Njegov oče je bil dober in pošten človek, ki me je imel rad in je sovražil take podgane, kot je bil ta stari udbovec, zato mu je na njegovo hvaljenje, kako bo meni zaprl diskoteko, dal zelo dober odgovor. Vprašal ga je, če se nič ne boji, da bi potem jaz kaj naredil njemu ali njegovi družini. Povedal mu je, da sem v dolgovih do vratu, obupan in nervozen, ter da taki ljudje običajno nimajo česa izgubiti in so pripravljeni narediti marsikaj. ‘Žleht’ udbovec besed očeta mojega prijatelja sprva ni vzel resno.

Naslednji dan se je udbovec vrnil k očetu mojega prijatelja in ga vprašal, kaj točno je mislil s tem, ko je rekel, da bi mu lahko kaj naredil. Oče od prijatelja mu je odgovoril, da je imel v mislih tisto najhujše. Udbovec ga vpraša, če bi lahko ubil njega ali koga od njegovih. On mu dogovori, da bi to bilo čisto mogoče.

Seveda mi je moj najboljši prijatelj vse to povedal. Od takrat naprej sem imel s tem udbovcem mir.

Dvajset let po tem dogodku me je ta pokvarjeni udbovec klical po telefonu in me vprašal, kje sem. Povedal sem mu, da v pisarni. Vprašal me je, če lahko pride do mene, da me mora nekaj vprašati. Rekel sem, da sem v pisarni in lahko pride do mene.

Ko je prišel k meni, je začel s par vljudnostnimi vprašanji o tem, kako sem in kaj delam. Potem pa je prešel na bistvo. Vprašal me je, če sem jaz nekemu mojstru, ki je nekaj delal na mojem objektu pred 25 leti, vse plačal. Odgovorim mu, da nisem nikoli nobenemu ostal nič dolžan. On nato začne z neko zgodbo, da ta mojster njemu ni plačal, ker da mi je nekaj pomagal. To se je zagotovo zlagal, ker ta mojster je bil 100-krat bolj pošten kot on.

Žal mi je, da nisem pokvarjenca spomnil, kaj vse mi je delal, ko sem bil v najtežjem obdobju svojega življenja in ga nisem kar malo na silo nagnal iz moje pisarne ter mu povedal, kar mu paše.

Več odlomkov iz moje nove knjige nadete na www.tomazgorec.si/category/odlomki-iz-knjige.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja