Tomaževa pomoč je prišla ob pravem času

Pred nekaj leti sem se skupaj s sodelavcem odločila za drastično spremembo življenjske poti. Preselila sva se v majhno kočo visoko v hribih, kjer sva si želela uresničiti sanje o razvoju društva in lastnih produktov. Ta odločitev je bila posledica moje hude bolezni, zaradi katere sva se umaknila v samoto na zapuščeno kmetijo, saj me je medicina takrat odpisala.

V prvih letih najinega zatočišča sva se morala zanesti na naravo, tišino okolice, lastno samooskrbo ter preživljati z dohodki iz prihrankov. To je bil čas, ki je trajal deset let, v katerem sva se posvetila svojim projektom in se hkrati zlila z okoljem, ki nama je ponujalo miru in zdravja.

Vendar pa so se stvari kmalu obrnile. Sodelavec, ki je bil moj tesen sopotnik v teh prizadevanjih, je doživel hudo nesrečo med sekanjem dreves in postal nepokreten. To nenadno dogajanje je postavilo najino eksistenco na preizkušnjo. Prihrankov ni bilo več in nisva več zmogla kriti vseh stroškov, zato sem se morala odločiti za iskanje zaposlitve, da bi ohranila vsaj delček tistega, kar sva z veliko truda in predanosti ustvarila v desetih letih. Življenje je postalo izziv, ki me je naučil prilagajanja in vztrajnosti v spreminjajočem se svetu.

Vrnitev v civilizacijo se je izkazala za kruto preizkušnjo. Odkriti svet, ki je napredoval z neustavljivo hitrostjo tehnološkega razvoja, je pomenilo spopad s surovo resničnostjo sodobnega življenja. Hitro sem ugotovila, da brez finančnih sredstev postaneš neviden, praktično nemočen v množici, kjer je denar postavljen na piedestal in določa tvoj položaj ter možnosti.

Iskanje zaposlitve se je izkazalo za izjemno težavno nalogo. Kljub mojim izkušnjam sem se znašla v situaciji, kjer sem se soočala s pomanjkanjem sodobnih veščin in hkrati s presežkom let, ki jih delodajalci včasih obravnavajo kot breme. Kljub vztrajanju in številnim prošnjam sem se znašla v primežu neusmiljenega trga dela.

Hkrati sem morala prevzeti tudi odgovornost za sodelavca, ki je zavrnil operacijo, ki bi ga po mnenju zdravnikov lahko pohabila do konca življenja. Bil je brez vsega, vendar ni izbral poti lažje rešitve, ki bi mu omogočila omejeno fizično okrevanje. Njegova odločitev je prinašala svojevrstne izzive, saj sem morala združiti svoje moči z njim in skrbeti za njegovo dobrobit ter obenem razmišljati o preživetju ob pomanjkanju finančnih sredstev.

Na srečo so se v tem obdobju pojavljali dobri ljudje, ki so nama priskočili na pomoč. Njihova dobrota in pomoč sta bili kakor svetloba v temni preizkušnji, ki je spremenila ton najinih dni. S skupnimi močmi smo se spopadli z izzivi, ki jih je prinesla vrnitev v civilizacijo in počasi, a vztrajno, iskali pot nazaj k stabilnosti in dostojnemu življenju.

V najtemnejšem obdobju življenja sem našla Tomaža. Edina želja, ki je takrat žarela v meni, je bila naučiti se novodobnega pisanja. Pred tem sem že imela izkušnje v medijih in ta veščina mi je ležala. Odločila sem se, da ponudim svoje pisanje brezplačno v upanju, da se bom lahko podala v svet, kjer sem že prej izstopala.

Tomaž Gorec, bloger in popotnik me je sprejel v svoj svet. S svojim strokovnim pristopom mi je odprl vrata v svet novodobnega pisanja. Pisala sem po njegovih navodilih, a hkrati sem zaslužila saj ni hotel, da delam zastonj, ker je to proti njegovim moralnim načelom. Ta zaslužek nama je omogočil, da sva imela hrano in ogrevanje v mrzlih dneh. Bilo je res čudovito, da sem lahko delala od doma, kar mi je omogočilo, da sem vmes skrbela tudi za osebo, ki je potrebovala moje nego.

Tako sem dobila novo priložnost. Tomaž Gorec mi je odprl vrata do novih veščin in omogočil, da sem se počutila koristno in produktivno. Skozi to izkušnjo sem spoznala, da v vsaki temi obstaja svetloba, ki lahko razsvetli našo pot, če je namen res iskren. Na tej novi poti sem našla sredstva za preživetje in smisel ter veselje pri ustvarjalnem izražanju.

Moje sodelovanje s Tomažem je prineslo radikalne spremembe v najinem življenju. Sodelavec je bil nenehno zatopljen v preučevanje različnih vidikov zdravja – od rastlin in zdravil do prehrane. Tri leta so bila izjemno zahtevna, saj sva se soočala s pomanjkanjem denarja in hrane, kar me je privedlo do stanja anemije. Ta težava je še dodatno oteževala že tako zahtevno situacijo.

Vendar sem se odločila, da bova ves svoj denar namenila izključno za izboljšanje zdravja. Ta odločitev se je na dolgi rok izkazala kot nadvse koristna. S sodelavčevo predanostjo in vztrajnostjo je končno stopil nazaj na svoje noge, kar je bilo za naju izjemno olajšanje. Prav tako sem sama doživela fantastičen izboljšan izvid, kar je potrdilo, da so vložki v zdravje obrodili sadove.

V tej preizkušnji bi težko hodila po poti okrevanja, če ne bi bilo Tomaža. Ta poseben, pošten in zanimiv človek je bil pripravljen priskočiti na pomoč, ko je opazil iskrenost in trud. Veliko sem se naučila od njega in njegove ekipe, ki je izkazala izjemno sposobnost in uspeh v svojem delu. Zahvaljujoč Tomažu sva zdaj na boljši poti, polni hvaležnosti in dobrega počutja. Hvala mu za vse, kar je storil, ter želim mu in njegovemu timu le najboljše v prihodnosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja