Današnji dan se je zame začel dan že zelo zgodaj, saj sem se odpravil na 2134 metrov visoko goro Nemrut Dagi, ki je znana po velikanskih kipih glav. Kipe je mogoče videti malce pod samim vrhom gore.
V prvem stoletju pred našim štetjem je kralj Antioh I. Teo iz Komagene zgradil na vrhu gore svetišče in grobnico, vse v enem, ob njej pa dal postaviti ogromne kipe sebe, dveh levov, dveh orlov in različnih grških, armenskih in iranskih bogov. Kipi naj bi nekoč sedeli in na vsakem od njih naj bi bilo zapisano pripadajoče ime boga. V neki fazi so bile glave kipov poškodovane in odstranjene od svojih teles, kipi nikoli niso bili obnovljeni, je pa danes še vedno mogoče videti 8-9 metrov visoke glave na dveh koncih gore. Na sami lokaciji so ohranjene tudi kamnite plošče z različnimi figurami v reliefu, ki naj bi oblikovale velik friz (del antičnega templja). Te plošče naj bi predstavljale Antiohove prednike iz Armenije, Grčije in Perzije. Na sami lokaciji je mogoče videti tudi 49 metrov visoko in 152 metrov v premeru veliko gomilo, ki je bila zgrajena za zaščito grobnice pred nepridipravi.
Zakaj sem se na goro odpravil zgodaj zjutraj? Ker je tu navada, da se gre na goro še ponoči in se na vrhu potem pričaka sončni vzhod. Goro Nemrut Dagi sem prvič obiskal že pred 12 ali 13 leti. Zdaj pa sem spet izkoristil to priložnost, saj sem ravno na potovanju po Turčiji in me je pot vodila v bližini te mogočne gore.
Presenečen nad številom obiskovalcev gore
Malo pred peto uro zjutraj sem odšel iz hotela, no, pravzaprav je bila to bolj enostavna namestitev. Imel sem zelo lepo in cenovno ugodno sobo, za nočitev z zajtrkom sem plačal 21 evrov. Vozil sem se približno 10 kilometrov po ozki in tlakovani cesti do prodajalne vstopnic. Zelo me je presenetilo veliko število ljudi, ki so čakali v vrsti za nakup vstopnic. V teh časih, ko potujem, kamorkoli pridem, običajno ni nobenega turista. Tudi tukaj je bilo zelo malo turistov, večinoma le domačini. Kupim vstopnico (3 evre) in se odpeljem naprej še približno 4 kilometre, parkiram avtomobil in do kipov hodim še približno 20 minut, v glavnem po urejeni poti in stopnicah.
Ko sem prišel na goro, je bil še mrak in skupaj s precej veliko množico ljudi smo čakali sončni vzhod. Naj povem, da je bil ta sončni vzhod res nekaj posebnega, saj je bilo zelo lepo vidno vzhajajoče sonce, na kipih in tudi na sami gori, ki je v ozadju kipov, je odsevala neka posebna svetloba. Vse skupaj je bilo prav pravljično. Posnetke z vrha gore Nemrut Dagi si poglejte v spodnjem videu.
<
Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.
Ob tej jutranji svetlobi po sončnem vzhodu sem podrobneje fotografiral tudi glave kipov, potem pa sem se sprehodil še na drugo, senčno stran gore, kjer so tudi zelo podobni kipi, le malce drugače so razporejeni. Nekaj fotografij, ki so nastale na gori, si lahko pogledate tudi v tem blog zapisu.
Nazaj v hotel na zajtrk
Potem sem se pa zelo počasi odpravil nazaj do avta, zadovoljen, ker sem že navsezgodaj zjutraj doživel nekaj zelo lepega. Vesel sem bil tudi, ker sem se malce razgibal, saj sem tri dni zaporedoma večinoma sedel v avtu in se vozil. Ko sem prišel nazaj v sobo, sem na hitro zmontiral video, saj se trudim redno objavljati videoposnetke s potovanja na mojem YouTube kanalu. Objavljam vsak dan, razen, če imam probleme z internetom. Če ta dela prepočasi, posnetkov ne morem objaviti. V tem hotelu je bil internet relativno hiter in sem to seveda izkoristil. Še pred zajtrkom sem dal nalagati video na YouTube in potem sem res z zadovoljstvom šel na zajtrk. Ugotovil sem, da imajo teraso, s katere je čudovit pogled na hribe in dolino. Vzel sem si čas in počasi pozajtrkoval, spil kavico in razmišljal, kako je življenje lepo.
Ob 12. uri sem pa sem se odpravil naprej proti Kapadokiji, ki sem jo že dvakrat obiskal, a se vseeno že zelo veselim vnovičnega obiska. Čaka me približno sedem ur in pol vožnje.
Pa lep pozdrav iz Turčije.