Ekipi Po svetu je uspelo v 12 dneh obkrožiti svet za 1000 ?. Ekipo so sestavljali vsi trije člani ekipe, Miha, Bert in Uroš, na poti pa so se jim pridružili še trije prijatelji. Potovali so le z nahrbtnikom v velikosti ročne prtljage. Zakaj so se odločili za to potezo, kaj je bil glavni vzrok, kaj vse so videli in ali jim je uspelo za le 1000 ? obkrožiti svet? Odgovori ter slikovno gradivo sledi spodaj. Intervju smo naredili z Mihom in Bertom članoma ekipe Po svetu.
Miha in Bert, kdo sta in kakšna je vajina funkcija v ekipi Po svetu, www.posvetu.si?
Miha: Spletno stran Posvetu.si sem pred štirimi leti postavil kot portal, kjer sva skupaj z ženo na enem mestu zbrala potovalne nasvete, ki sva jih že pred tem delila prijateljem in znancem, pa tudi neznancem na popularnih spletnih forumih. Stran je potem hitro zrasla in ekipi sta se pridružila še Uroš in Bert, saj se je število vprašanj in področij hitro povečevalo. V zadnjem letu je tako Bert tisti, ki ja “zaslužen” za največ objav, jaz pa poskušam več pomagati na drugih področjih.
Bert: Po izobrazbi geolog, po srcu popotnik in glasbenik, po funkciji pa spletni urednik in (zaenkrat) edini redni zaposleni pri Po svetu.
Zakaj sta se odločila za potovanje okoli sveta? Kako sta prišla na to idejo?
Bert: Ideja za potovanje okoli sveta se je ponudila sama, ko smo našli poceni enosmerno letalsko karto do Los Angelesa z več postanki na Bližnjem Vzhodu in v Aziji. Seveda smo karte karseda hitro delili z našimi bralci, vmes pa prišli na idejo, da bi morda tudi zase kupili karte in odšli na “službeno potovanje”. Ker smo vsi strastni popotniki in ker so bile karte res zelo poceni ni minilo dolgo časa, da smo prešli od besed k dejanjem.
Kako sta načrtovala potovanje? Glede na to kaj si želita ogledati ali sta načrt potovanja prilagodila na ugodne letalske vozovnice?
Bert: Večji del potovanja je bil že zarisan sam z nakupom poceni vozovnice do Los Angelesa. Na nekaterih točkah nismo imeli veliko časa in smo si lahko le na hitro ogledali mesta (Abu Dhabi in Tokio). Na drugih točkah (Singapur in Los Angeles) smo imeli na voljo več časa in za te točke smo si izdelali načrt, kaj si želimo ogledati. Ker smo v Singapurju imeli različne interese, smo se za nekaj dni ločili v dve skupini in si ogledali tiste stvari, ki so bile vsakemu posebej bolj interesantne.
Miha: Poleg znamenitosti smo si želeli videti in doživeti tudi stvari, ki so mogoče malce težje dostopne, ko potujemo s svojimi partnerji in otroki, npr. celonočni vzpon na vulkan, spust v enem dnevu na dno Grand Canyona in nazaj, celonočno igranje Black-jacka v Vegasu ter večdnevno potovanje brez pravega spanca.
Koliko sta namenila za nakup letalskih vozovnic in kako sta prišla do teh vozovnic?
Miha: Letalske karte za osnovno turo okoli sveta (Benetke-Abu Dhabi-Singapur-Tokio-Los Angeles in Los Angeles-London-Benetke) so nas prišle 540 ? , dodaten izlet v Indonezijo/Malezijo pa še 76 ? . Enosmerna karta do Los Angelesa je bila neke vrste “error fare”, ugodna kombinacija večih segmentov, ki je letalska družba ni predvidela in je bila na voljo po smešno nizki ceni 240 ? . Tovrstne neuradne ponudbe so ena od glavnih stvari, ki jih spremljamo na naši spletni strani in tokrat se odlični ponudbi nismo mogli upreti. K temu smo kasneje dodali še let nazaj domov ter izlet iz Singapurja.
Koliko držav sta obiskala, koliko letal sta zamenjala ter koliko km preletela?
Miha: Obiskali smo 8 držav, zamenjali 8 letal in preleteli skoraj 37.000 km, kar je le malo manj od obsega zemlje na ekvatorju.
Kaj pa ostali stroški, spanje, hrana, …?
Miha: Predvsem v prvih dneh na poti smo se veliko časa prehranjevali kar v letaliških VIP ložah, saj smo si vsi uredili dostop preko kartice Diners. Prav tako smo pretežno spali na letalih, tako da ni čudno, da sem za prvih 6 “nočitev” skupaj plačal le 33 ? , vse skupaj pa manj kot 100 ? na osebo. V Ameriki smo večinoma spali v obcestnih motelih, ki prav tako niso bili dragi. Tudi hrana ni bila draga, v povprečju okoli 10 ? na dan, jedli pa smo predvsem dobro in poceni lokalno hrano, od riža in nudlov v JV Aziji, sušija na Japonskem do hamburgerjev v ZDA.
Kakšna prevozna sredstva ste izbrali za prevoz po kopnem in koliko km ste prevozili?
Miha: Po kopnem smo prevozili še dodatnih 3.500 km, največ po zahodu ZDA, kjer smo si najeli večjega enoprostorca (mini-van) ter se zapeljali od Los Angelesa preko Doline Smrti in Las Vegasa vse do Grand Canyona. V drugih mrestih smo uporabljali lokalne prevoze, predvsem vlake in podzemne železnice ter večkrat tudi taksi, ki ob delitvi stroškov na več oseb pogosto ni veliko dražji od javnega prevoza.
Pripravila sva tabelo vseh stroškov:
Koliko časa sta imela na posamezni destinaciji od pristanka letala?
Miha: Različno: v Abu Dhabiju je zaradi gneče na imigraciji šlo kar na tesno, tako da smo si mesto ogledali le na hitro v dobrih dveh urah. Singapur nam je bila predvsem tranzitna postojanka, a smo prav uživali v dveh celonočnih sprehodih po tem izjemno zanimivem ter varnem mestu. V Indoneziji oz. Maleziji smo si vzeli par dni, da smo malo začutili lokalno kulturo ter si ogledali nekaj zanimivost. Tokio je bil za vse nas prvi stik z Japonsko kulturo in v enem dnevu se nam je vsem vtisnila v zelo prijeten spomin. V ZDA pa smo imeli časa na pretek, a še zdaleč nismo “zabušavali” na enem mestu
Kaj vse sta si uspela ogledati?
Bert: Ogledali smo si mesti Abu Dhabi in Singapur, tu smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je šla na otok Borneo, kjer smo pohajkovalu po parku Bako in si ogledali zavetišče za orangutane, drugi del ekipe pa se je odpravil v Yogyakarto (Indonezija), kjer so si ogledali znana templja Prambanan in Borobodur ter splezali na vrh vulkana Merapi. Zatem smo se spet dobili v Singapurju in odleteli v Tokio, kjer smo si ogledali nekaj znamenitosti v okolici Shibuye, potem pa poleteli proti ZDA. Pristali smo v Los Angelesu, ki smo si ga tudi ogledali, odpeljali pa smo se še isti dan naprej čez Death Valley v Las Vegas. V enem dnevu smo se spustili na dno Grand Canyona in splezali nazaj na vrh, v nekaj dneh v ZDA pa smo si ogledali še več narodnih parkov (Joshua Tree, Valley of Fire,…).
Kaj iz potovanja vama bo ostalo v trajnem spominu? Opišita vajin najljubši dan na potovanju, kje ste bili, kaj ste videli, kaj ste počeli, ?
Bert: Verjetno se bova oba strinjala, da nama je bil najljubši tisti “neskončno dolg” dan (v resnici dolg 39h), ko smo v istem dnevu ponoči tavali po Singapurju, si čez dan ogledali ožji center Tokia, ponoči odleteli proti ZDA in preleteli datumsko mejo, ter se tako koledarsko še isti dan popoldan vozili po Venice Beach v Los Angelesu.
Miha: Se strinjam, v spominu pa sta mi zelo ostala tudi oba pohoda, nočni vzpon na vulkan Merapi v Indoneziji ter spust do reke Colorado v Grand Canyonu.
Kaj pa jetlag?
Bert: Jetlag je bil problem. Poleg menjavanja časovnih pasov pa je bila težavna tudi neprespanost – saj vsi vemo, da je na letalih težko spati. In ker smo kar nekaj časa preživeli na letalih ali pa imeli lete ob poznih urah (npr. ob enih zjutraj), se vse skupaj sestavi v močno neprespanost in na čase že kar “zombi” stanje. Ampak že ena v celoti in v postelji prespana noč je stanje precej izboljšala. Če dodamo še tisti “potovalni adrenalin”, pa je potem brez težav ostati buden in si ogledovati svet.
Miha: Moje telo pa se je na zadnjih potovanjih očitno že tako navadilo na spreminjanje časovnih pasov, da pravega jetlaga tokrat sploh ni bilo. Delno je k temu pomagalo tudi to, da vse do zadnjih dni v Ameriki sploh nismo imeli pravega bioritma in smo pač podremali tisto urico kjer se je dalo. Potovalni adrenalin je bil vsekakor na višku.
Komu priporočata tovrstni podvig?
Bert: Potovanje okoli sveta bi priporočal prav vsakemu. Včasih dobimo tak občutek, da si rečemo “ah kako je ta svet majhen!” – seveda v sarkastičnem smislu je, ampak s potovanjem okoli sveta pa dobiš pravi občutek o velikosti planeta, raznolikosti ljudi, narave in kultur. Že zaradi te pestrosti, ki jo doživiš v kratkem času, se tak podvig izplača. Če pa zraven prištejemo še vse druge dogodivščine…
Kakšen je vajin nasvet nekomu, ki se odpravlja na pot okoli sveta?
Bert: “Travel light” oziroma, ne vzemi s seboj preveč krame. Sploh, če greš na krajše potovanje, kot je bilo naše. Obleke lahko vedno umiješ (ali v pralnici ali na roke), prenosnika ne potrebujete in nahrbtnik bo takoj lažji. Za to si boste pa na takem potovanju velikokrat hvaležni. Sicer pa, če načrtujete tako potovanje in če imate možnost, si vseeno vzemite raje še kak dan več. Boste lahko videli še več stvari, ali pa si boste na neki destinaciji lažje vzeli dan za počitek.
Miha: Se strinjam, manj je več, skoraj povsod po svetu se lahko kupi kar koli bi slučajno potreboval tako da vzemite res le najnujnejše – in hrbtenica (ter tudi denarnica) vam bosta hvaležni . Na ta način se tudi izognete stroškom dodatne prtljage na nizkocenovcih, čakanju na oddajanje in prevzem prtljage, možnosti izgube prtljage, pa tudi ob prihodu v novo mesto/državo ni potrebe najprej iskati nočišča ali lockerja za oddajo prtljage temveč greste lahko takoj na raziskovanje okolice.
Kakšni so plusi in minusi tovrstnega potovanja?
Miha: Minusi? Da je prehitro konec, čeprav po drugi strani bi težko kaj dosti dlje časa bili ločeni od svojih družin, otrok, …. Plusi pa vsekakor celotno doživetje poti, ki z hitrim menjavanjem lokacij ponuja tudi možnost direktne primerjave med posameznimi, med seboj močno različnimi kulturami. Vsekakor potovanje ki izstopa od vseh ostalih in ki ga zagotovo nihče od nas ne bo nikoli pozabil.
Še več vsebine o potovanju okoli svet z ekipo Po svetu pa najdeš TUKAJ.