Zaradi svoje malomarnosti in pohlepa, so me kar 2-krat lepo ‘nategnili’

Moja zgodba s prvimi vloženimi sredstvi se je začela tam enkrat leta 1990, malce po osamosvojitvi, ko so v Slovenijo začeli prihajati investitorji, nekateri med njimi tudi z t.i. Ponzijevimi shemami oz. sistemi investicijske prevare. Takrat sem bil še v osnovni šoli in vem, da je bilo v Sloveniji takrat zelo popularno vlagati denar v piramidne sheme, ki so obljubljale visoke dobičke. Takrat sem, po mojem spominu, skupaj z mamo v sistem vložil okrog 20.000 Avstrijskih šilingov kar bi danes pomenilo okoli 1.470 evrov. Dokazilo, da sva vložila denar je bil kos papirja, ki sem ga nato hranil še leta. Kot ste pravilno domnevali se navkljub občasnemu poizvedovanju kaj se dogaja z najino investicijo ni zgodilo, da bi dobila obresti na najin vložek oz. sva sčasoma ugotovila, da ne bova dobila niti glavnice. Podjetje je preprosto nehalo obstajati in nisva imela vrata na katera bi lahko potrkala. Še leta sem nato bil v pričakovanju, da pa nekaj bo že kapnilo iz te investicije. Danes, po 30. letih vem, da je bil to moj prvi ‘nateg’ v investicijskem poslovanju.

Leta 2012 je sestra prišla domov z brošurami o finančni investiciji, ki je obljubljala visoke donose. Podjetje Thorex, ki ga je vodil Aleš Čebulj iz Šenčurja je obljubljalo investicije v zlato in poslovanje z valutami in služenjem na račun razlik v nakupu in prodaji le teh.

Sestra je bila na izobraževanju tega podjetja in je prišla domov polna obljub in motivacijskih besed kako je to odličen zaslužek in bi ga bilo škoda zamuditi. S svojimi ‘opranimi’ možgani je celo družino prepričala, da smo vložili različne vložke. Sam sem vložil za začetek samo 2.000 evrov, ker sem želel imeti zagotovilo, da je moj vložek varen in da bom res dobil povrnjen denar z obresti.

Pogodba, ki sem jo prejel po mailu je bila podpisana s podjetjem Worldwide Forstock Financial Group ltd. s sedežem v Novi Zelandiji. Priznam, da nisem pretirano raziskoval ozadja podjetja kamor sem nakazal denar, ker sem nekako zaupal sestri, da ve kaj počne in da nas ne vodi za nos.

Sčasoma sem na to investicijo malce pozabil in v manj kot enem letu sem ponovno pogledal na svoj internetni bančni račun kjer sem lahko spremljal rast investicije in videl, da so obresti doprinesle dodatnih 1.000 evrov. Dobiti 1.000 evrov na 2.000 evrov glavnice v manj kot enem letu je bilo v času finančne krize odličen zaslužek. Sedaj si je bilo treba denar še samo izplačati na račun slovenske banke kar se je na koncu tudi izvedlo brez težav.

Sedaj sem bil vedno bolj prepričan, da pa je tale model mogoče res tisti pravi, ki bo oplemenitil moja sredstva. Tako sem malce kasneje vložil še dodatnih 5.000 evrov v pričakovanju, da bo vložek prinesel visoke dobičke.

Preko internetnega računa sem spremljal kako vložek raste mesečno. Po dobrem letu so obresti doprinesle že dobrih 50 % obresti a sem se odločil še počakati z izplačilom, da bi pridobil znesek obresti v višini glavnice.

Vmes so si ostali družinski člani izplačevali dobičke iz obresti in vse je potekalo dokaj gladko. Nekega dne (leto 2014) pa so se nenadoma izplačila zaustavila in vsi smo se obrnili na sestro, ki je preko svoje vodje ekipe poskušala dobiti informacije kaj se dogaja z našimi vložki. Kot je v navadi v takšnih situacijah smo tedensko dobivali obljube, da se situacija rešuje in da bodo obresti izplačane kmalu. Takšne obljube smo dobivali dobro leto. Vmes seveda nismo sedeli križem rok ampak smo pritiskali na sestro, ta na vodjo svoje ekipe, ta pa na management na sedežu družbe v Šenčurju. Nič ni zaleglo, ne pisma, ne klici, ne sestanki, ne grožnje in ne policijska preiskava. Denarni tok se je nenadoma ustavil in po dobrem letu smo počasi spoznali, da je denar izgubljen in da ne bomo dobili ne obresti ne glavnice.

Vmes se je zaprlo podjetje Worldwide Forstock Financial Group Ltd. in vodstvo podjetja iz Šenčurja se je obrnilo na nas z zahtevo, da nakažemo 1.000 evrov na trgovalni račun v Dubajsko borzno podjetje ADS Securities. Z vložkom bi si zagotovili izplačila dobičkov, ki so se prenehala pred dobrim letom.

Ker smo že bili nejevoljni z sumljivimi posli in neizplačili dobičkov smo posumili, da vložek še dodatnih 1.000 evrov ne bi bil smiseln in ne bi prinesel dodane vrednosti. Kasneje smo slišali, da je bil to zadnji obupan poskus dobiti še zadnje denarje od nas, ker podjetje ni imelo nobenega namena izplačati ne glavnice in ne obresti.

Od tega trenutka naprej smo občasno spraševali sestro kaj se dogaja na tem področju in tudi sama nam ni znala pomagati saj ni imela nobenih informacij.

Danes, 6 let po vložku nam je jasno, da denarja ne bomo nikoli več videli. Zopet smo bili ‘nategnjeni’. Je pa res, da pripisujem izgubljeno investicijo svoji malomarnosti in pohlepu. Imam finančno izobrazbo in delam v javno-finančni instituciji a mi je pohlep, ko sem slišal za dobičke, toliko omeglil um, da nisem preveril kam in komu nakazujem denar, na internetu nisem preveril bonitete podjetja ampak sem slepo verjel lepo napisanim brošuram.

Ko so se izplačila ustavila v letu 2014 in sem naredil podrobnejšo analizo podjetja sem ugotovil, da je podjetje izvajalo klasično Ponzijevo shemo in samo moja malomarnost in pohlep sta pripeljali do tega, da sem izgubil tistih par tisočakov. Izgubljeni znesek sicer ni ogrozil moje eksistence ampak me je obogatil s pomembno izkušnjo, da ‘Free lunch’ kot radi rečejo v angleščini pač ne obstaja. Izkušnja je bila sicer draga a upam, da se jo bom zaradi tega dlje časa spominjal.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja