Ravnokar sem prebral, da je vlada zavrnila predlog 11 županov v zvezi z romsko problematiko, za katero so zbrali več kot 30.000 podpisov ljudi, ki živijo v okolju, kjer živijo tudi Romi. Ne samo, da je vlada zavrnila predlog 11 županov, ki so ga z več kot 30.000 podpisi podprli državljani Slovenije, ampak vlada celo predlaga popolnoma nasprotne ukrepe. Vlada predlaga mehkejše ukrepe in celo želi, da se še več našega davkoplačevalskega denarja nameni Romom. To država Slovenija dela že več kot 30 let in razmere so vsako leto slabše!
Kot državljan Slovenije, davkoplačevalec in velikokrat tudi žrtev Romov sem nad odločitvijo te vlade in tudi delovanjem vseh prejšnjih vlad na področju romske problematike zelo razočaran.
Že vse življenje živim v majhni vasici na Dolenjskem, ki se imenuje Šentlovrenc. Že od mojega rojstva so imeli tri kilometre od Šentlovrenca Romi svoje naselje in so kar redno ustrahovali ljudi ter kradli stvari. Sreča je bila, da smo takrat imeli nekaj vaških junakov, ki se Romov niso bali tudi, če so šli na njega trije ali več. Eden takih je bil Drago. Ta jih je večkrat pretepel tudi po pet hkrati. Zaradi takih ljudi, kot je bil Drago, je bilo pri nas vsaj malo reda.
Ko sem bil star pet ali šest let, sem se s kolesom peljal mimo trgovine, kjer so Romi pili pivo. Ko sem se peljal mimo, mi je med verigo kolesa prišla hlačnica in sem se moral ustaviti. Od Romov sem bil oddaljen okoli 20 metrov in en starejši Rom je proti meni zavpil: “Tamal’, jajca ti bom odtrgal!” Si lahko predstavljate, kako me je bilo strah?
Prvo izsiljevanje s strani Romov sem doživel v tretjem razredu osnovne šole. Za sošolca smo dobili enega Roma, ki je že vsaj dvakrat ponavljal, tako da bi moral hoditi v peti ali šesti razred. Ker je bil dve oziroma bolj verjetno celo tri leta starejši od nas, smo se ga vsi bali. Že prve dni tretjega razreda je enkrat prišel k meni in mi rekel: “Jutri mi prinesi ‘jurja’, če ne, te bom pretepel!” Ker sem se ga zelo bal, sem mu seveda prinesel tistega ‘jurja’, kar je bilo takrat deset dinarjev in si za ta denar dobil kakšni dve čokoladi. Izsiljevanje se je nadaljevalo in večkrat sem mu prinesel ‘jurja’. Večkrat sem se tudi izgovarjal, da nimam in da mi starši ne dajo.
Žrtev izsiljevanja tega istega Roma sem bil tudi v četrtem razredu. Potem pa je hvala bogu spet ponavljal razred.
Kasneje z Romi nisem imel težav, ker jih tudi nisem pogosto srečeval. Se jih pa tudi nisem bal, saj sem v tretjem letniku srednje šole začel trenirati karate in če bi se z njimi kaj zapletel, bi doživeli podoben epilog kot prej z Dragom.
Ko sem bil star 26 let, sem v Trebnjem odprl diskoteko. Več o moji diskoteki izveste v videoposnetku na https://youtu.be/meD9xN0K9Yg?si=cHAi6kq2l-9FaPei-. In takrat so se začeli novi, veliko večji problemi z Romi.
Ker je ena skupina Romov večkrat nadlegovala goste v moji diskoteki ter razbijala kozarce, sem jih enkrat ustavil že pred vhodom in jih nisem spustil vanjo. Po kakšnih 15 minutah pregovarjanja mi njihov glavni pogajalec, ki je bil nekakšen vodja, reče: “Zadnjič te vprašam, nas boš spustil notri ali ne boš?” Jaz odgovorim: ”Ne bom!”
Obrnejo se in gredo proti svojem kombiju. Mislil sem, da sem opravil z njimi in da odhajajo. Ampak ni bilo tako. V kombi so šli samo po sekire in palice za igranja biljarda. Ko so šli proti meni, oboroženi s sekirami in biljard palicami, se nisem premaknil niti za milimeter. Po pravici povem, da nisem bil tako pogumen, ampak se nisem premaknil zaradi strahu. Nekaj takšnega, da so šli nadme s hladnim orožjem, sem namreč doživel prvič v življenju. Čisto nekaj drugega je, če te pretepejo s pestmi, kot če gredo nad tebe s sekirami in palicami za igranje biljarda.
To ni bil edini in tudi ne najhujši dogodek, ki sem ga imel z Romi v moji diskoteki. Enkrat je Rom s pištolo grozil mojim natakarjem in gostom. Na koncu je celo ugrabil eno od obiskovalk in jo odpeljal v njihovo naselje. Klical sem policijo, ki pa ni pokazala kakšne hude vneme za to, da bi šli hitro iskati ubogo dekle. Bog ve, kaj so ji počeli. Zanimivo pa, da o tem dogodku ni pisal noben medij. Nekdo z orožjem ugrabi mlado dekle in o tem mediji ne pišejo. Naključje, da ravno takrat ne, ko je storilec Rom?
Romi so mi hodili groziti tudi domov. Enkrat je šel eden nad menoj z nožem, vendar se je vse skupaj za njega končalo slabo.
In veste, kakšen je bil epilog vsega skupaj? S strani policije sem bil kazensko ovaden zaradi rasne diskriminacije in grozili sta mi 2 leti zapora.
Če želite izvedeti za še veliko več neljubih dogodkov, ki sem jih imel z Romi, mi pišite preko Instagrama in vam bom dal dostop do videoposnetka, v katerem povem veliko več, kot sem napisal tukaj. Na Instagramu me najdete pod Tomaž Gorec. Dostop bom dal samo tistim, ki imajo profil z imenom in priimkom ter svojo pravo sliko. Ne želim namreč dodeliti dostopa kar vsakemu, ker si nočem nakopati težav ne z Romi ne s kakšnimi novinarji, ki me bodo opisovali kot največjega nestrpneža in najslabšo osebo v tej Sloveniji.
V videu tudi povem, kaj sem naredil, da mi je grozilo sedem let zapora.
Prepričan sem, da bom zaradi tega prispevka prejel kar nekaj groženj. Vsako grožnjo bom takoj prijavil policiji. Od slovenske policije in sodstva pričakujem prav tako hitro in učinkovito ukrepanje, kot je bilo v primeru napada na Niko Kovač!
To, kar sem napisal v prejšnjem odstavku, so seveda samo sanje. Videli boste, da jo bodo tisti, ki mi bodo grozili s smrtjo, odnesli popolnoma brez kazni. Obstaja pa velika možnost, da zaradi tega prispevka jaz prejmem kakšno kazensko ovadbo in vse, kar bo še sledilo.
Za konec še ena zanimivost. Včeraj so na spletnem portalu 24ur objavili tale članek. Čeprav sem bil dopoldne večkrat na spletni strani, ga nisem opazil. Niti ga niso objavili na svoji Facebook strani! So ga slučajno pozabila ali jim je v interesu, da ta članek prebere čim manj ljudi?
Odločil sem se, da bom na svojem blogu in socialnih omrežjih objavljal zgodbe ljudi, ki so imeli ali še vedno imajo težave z Romi. Ljudje imajo pravico izvedeti kaj se dogaja! Če ste eden teh mi pišite na tomazgorec@gmail.com. Vesel pa bom tudi, če mi pišete tisti, ki poznate koga, ki ima težave. Objavo lahko naredim tudi anonimno. Namreč se zavedam, da se ljudje ne upajo izpostavljati zaradi straha pred povračilnimi ukrepi.