Davnega leta 1983, ko sem bil star 13 let so me starši vzeli s sabo v Moskvo. Poleg tega, da mi je bila Moskva dokaj zanimiva, sem imel od tega izleta še eno veliko korist.
V mojem razredu sem imel tri sošolke, ki so bile prave lepotice in sem bil v vse tri po malem zaljubljen. Fantje v našem in drugih razredih smo se za njihovo naklonjenost borili na vse načine. Jaz sem bil žal med tistimi, ki jim je to najmanj uspevalo.
In kaj imata skupnega moje lepe sošolke in izlet v Moskvo? To da sem jim iz Moskve poslal razglednico in bil en teden v šoli glavni frajer. Bile so ponosne, da so dobile razglednico iz Moskve. Jaz pa še ene sto krat bolj.
Pred tednom dni smo imeli pri nas doma na obisku ene gospode, ki so kar tekmovali kdo se bo bolj hvalil kje je že bil. Predvsem so omenjali imena New York, Dubai, Honk Kong, Mauritius, Maldivi, Miami,….. Ko sem jaz omenil, da sem bil v Pakistanu, Indiji, Ekvadorju, Venezueli,…. so me kar malo čudno gledali. Po mojem te ljudje potujejo izključno zaradi tega, da se pohvalijo pred prijatelji, znanci, v službi,…….. in si tako krepijo svoj statusni simbol.
Moja potovanja so malo drugačna. Zanimajo me predvsem dežele, ki niso na seznamu top turističnih destinacij. Vedno potujem z nahrbtnikom v lastni režiji. Udobno potovanje preko turističnih agencij me zaenkrat ne zanima. Velikokrat so taka potovanja eno samo matranje. Dolge vožnje z avtobusom, vročina nad 45 stopinjami Celzija, umazanija, vlaga, slaba hrana…. Amapk vse skupaj ima en čar, ki me vedno znova sili na nove poti.
Moram pa biti iskren do sebe in po pravici povedati, da imam na potovanjih tudi domotožje. Pogrešam mojo čudovito mamo, ter ostale domače, moje tri pse, dopoldanske kavice v lokalih, prijatelje, delo, domačo hrano,…. Skratka doma mi je lepo in ni nič čudnega, če imam domotožje. Bolj mora biti zakrbljeni tisti, ki domotožja nima. Zvone šeruga je v eni od svojih knjig napisal, da je najlepši del potovanja vrnitev domov. Se strinjam z njim!
dd1830b5baef3acec7c58c662707869e
