Kako je uhrn šef nadrl svojo natakarico

Konec tedna sem si privoščil krajše počitnice. Bil sem v Piranu, kopati pa sem se hodil v Fieso. 

Fiesa leži med Piranom in Strunjanom. Ima dva hotela (Hotel Barbara in Hotel Fiesa), kamp in nekaj apartmajev.

Nekaj metrov stran od hotela Fiesa neko zasebno podjetje prodaja hrano. Predvsem čevapčiče, pleskavice in ostalo hrano iz žara. Ker je zagrabila lakota, sem se odločil, da si privoščim eno pleskavico. V vrsti pred blagajno je stal neki gospod, ki si je kupil pivo. Prijazna natakarica, mu je natočila točeno pivo. Takoj, ko je ta gospod odšel od blagajne je priletel šef in ji rekel:”Ti moram kupiti očala, da boš znala točiti pivo do cementa (oznaka kje je pol litra)”. Potem se je pa še nekaj razburjal,… Ona je odgovorila, da ni natočila čez “cement”, ampak da je bila čez samo pena. On ji je nazaj zabrusil nekaj v stilu:”Ne ti meni govoriti, sem dobro videl,..”

Eni obvladajo podjetništvo, sem si mislil. Človek prodaja pivo po dva evra in pol, pa ga skrbi, če bo natakarica natočila 0,01 l več piva, ki bo njega stalo kvečjemu dober cent.

Ko sem čakal na svojo pleskavico, sem šefe vprašal, če se mu ne zdi da je bolje da gost dobi 0,01 l več piva kot premalo. Odgovoril mi je, da ne vidi smisla zakaj bi podarjal pivo in da letno proda več sto sodov piva in da naj si zračunam koliko je to denarja, če bi vsakemu natakarica natočila malo več. Rekel sem, da če veliko proda, tudi veliko zasluži in da nebi smel biti problem par litrov piva in da nekaj šteje tudi zadovoljstvo strank, ki dobijo dobro merico.

Potem mi je začel razlagati, da je on že 45 let v tem poslu in da ve kako se dela. Povedal mi je tudi, da je v petih letih razdelil za 15.000 evrov daril. Potem je iz hladilnika vzel eno na pol prazno steklenico iz neke slivovke in mi rekel:”Vidiš ti to?” Slivovka sem rekel, vendar se žal ne spoznam na njo. Rekel je preberi kaj piše gor. Rekel sem še enkrat rekel, da se ne spoznam na slivovko in da mi ime in priimek proizvajalca ne pomeni nič. Potem mi je rekel:”Poglej kaj piše zgoraj?”. Odgovoril sem domača slivovka. Ja domača bio slivovka me je popravil. Vidiš, to jaz dajem svojim dobrim gostom zastonj.

Slivovka, ki mi jo je kazal je bila z poreklom iz Bosne ali Srbije, prav tako kot šef. Ker sem velikokrat v Bosni ali Srbiji, vem da se da tako slivovko (ki je sicer zelo dobra) kupiti že za evro ali dva. Tako, da me šefe ni ravno prepričal, kakšno bogastvo nameni za darila svojim dobrim gostom.

Pleskavica, ki sem jo dobil je bila sicer okusna, vendar za pet evrov in pol, bi lahko imela kakšen gram več mesa. Pa tudi lepinja se mi je zdela malo manjša, kot kje drugje.

Čeprav imamo Slovenci veliko za povedati čez Hrvate, lahko povem, da sem letos bil tudi v Njivicah na Krku, kjer je veliko boljša gostinska ponudba kot jo ima Fiesa. Da ne omenjam umazanega morja, ki ga ima Fiesa. Polno trave in druge svinjarije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja