fbpx
Tag

Potovanja

Browsing

Kam iti na potovanje za krompirjeve počitnice? To sem se jaz spraševal zadnja dva tedna. Bil sem kar malo nervozen in slabe volje, ker nisem imel odgovora na to vprašanje. Velikokrat se namreč zgodi, da če nimaš stvari planiranih, na koncu ostaneš doma. Tega pa nikakor nočem!

Pred tednom dni mi je pisal priznani fotograf Matjaž Intihar in me vprašal, če mogoče poznam koga, ki bi šel z njim na foto potovanje v Oman. Nekdo izmed že prijavljenih mu je žal odpovedal potovanje in ima eno prosto mesto. Ker pa mora zadeve hitro urediti, bi dal tudi dober popust. Ko sem pogledal program potovanja in slike na http://www.e-fotografija.si/oman-potovanje,1940.html, sem bil nad programom čisto navdušen in sem pisal Matjažu, da grem jaz z njim. Tako ali tako potrebujem in planiram obiskati tečaj fotografije, bom pa še malo doplačal in šel na 13 dnevni tečaj fotografije v Oman. Bil sem vesel, da sem rešil to zagato, kam iti za krompirjeve počitnice.

Veselje je bilo kratko, ker mi je Matjaž kmalu odgovoril, da ne morem iti z njim, ker je mesto rezervirano za osebo ženskega spola, saj  ima rezervirane dvoposteljne sobe in oseba, ki nima ‘cimra’ je ženska, tako da moški ne more iti. Matjaž mi je kar pošteno pokvaril dan. Bil sem tako slabe volje, da sem si rekel, da moram tole zagato, kam bom šel za krompirjeve počitnice rešiti čim prej. In sem šel v akcijo.

Rekel sem si, če ne bom za krompirjeve počitnice našel nič drugega, bom šel v Bosno in Hercegovino. Kljub temu, da sem prepotoval velik del sveta, je to še vedno moja najljubša destinacija za potovanje in nič ne kaže, da bi se to kmalu spremenilo.

Klikni na posamezno sliko za povečavo

Letos sem se že pred začetkom poletja nekako bala, da ne bom izkoristila časa tako kot bi želela. Najbolj sem se bala, da bom doma in ne bom naredila nič produktivnega zase. V svoji glavi sem imela okrog deset različnih možnosti za preživljanje letošnjega dopusta. Na koncu se je zadeva končala odlično. Tomažu sem povedala, da imam med poletjem en lep kos dopusta in bi z veseljem šla z njim, če bi šel na kakšno zanimivo destinacijo. Nato sva se dogovorila, da bova skoraj 3 tedne z avtomobilom raziskovala Romunijo in Moldavijo. Predlog za državi je dal Tomaž in takoj sem bila za.

O Romuniji in Moldaviji sem praktično vedela zelo malo, bolj sem imela nekakšne tipične stereotipne predstave o teh dveh državah. Takoj, ko sva dorekla točen datum odhoda, se je pri meni začelo navdušenje pred odhodom. No, verjetno to občuti vsak, ki se veseli kakšne podobne dogodivščine. Že vnaprej sem vedela, da bo to raziskovalno potovanje eno boljših, če ne celo najboljših doslej.

Imela sem prav! Bilo je noro, neverjetno 18-dnevno potovanje. Prvič sem šla s Tomažem pred šestimi leti v Bosno in Srbijo in mislim, da se je tam nekako začelo moja ljubezen do potovanj v lastni režiji. Hvala Tomaž! Brez tistega potovanja v Bosno, ne vem če bi že obiskala toliko kot sem do sedaj. No, skoraj prepričana sem, da ne. Neverjetno, kako lahko eno samo potovanje spremeni potek tvojega življenja.

Da se vrnemo nazaj v Romunijo in Moldavijo. Večini, kateri sem pred odhodom omenila kam nameravam, se je začudila, da kaj neki bom tam počela. Spet neka peščica mojih prijateljev, pa je bila seveda navdušena kot jaz. Najbolj me zanimajo dežele, ki jih ne poznam dobro, ali pa niso slišati tako priljubljene, da bi jih obiskali moji prijatelji.

klikni na posamezno sliko za povečavo

Foto: Jurij Kete in Nina potuje

Če si oseba, ki ima rada potovanja, bo tole super ponudba zate!

V sredini septembra se odpravljam na zanimivo 3 tedensko potovanje. Z avtom bom šel preko Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Turčije do Armenije in Gruzije. Slednjim dvema državama imam namen posvetiti največ časa. Ob povratku domov, bi kakšen dan namenil še Turčiji.

Kot že večkrat do sedaj, sem tudi tokrat, s sabo pripravljen vzeti eno osebo. Ta oseba, ki bo šla za mano, ne bo imela nobenih stroškov s potjo, niti s prenočiščem. Edini strošek, ki ga bo imela oseba, ki bo šla z menoj, bo hrana. Glede na to, da so cene v Gruziji in Armeniji zelo nizke, bo ta strošek zelo nizek. Verjetno nižji, kot če bi se ta čas prehranjevali v Sloveniji.

Verjetno se sprašujete zakaj na svoja potovanja s sabo vzamem popolne neznance in jim ‘častim’ pot in nastanitev ali v nekaterih primerih celo celotni ‘aranžma’? Odgovor je preprost. Če nekoga vzamem s sabo, me to skoraj nič ne stane. Namreč, če nekoga vzamem s sabo, me gorivo za avto ne stane popolnoma nič več. Prenočišča me v povprečju stanejo maksimalno 25 odstotkov več, ker je cena enoposteljne sobe in dvoposteljne sobe skoraj enaka.

Še en razlog je, zakaj sem pripravljen na svoja potovanja pripravljen nekoga vzeti s sabo. Ker se mi je do sedaj izkazalo, da se mi to v večini primerov izplača. Namreč živim po načelu, da če delaš ljudem usluge, ti večina ljudi, slej kot prej uslugo vrne. To ne pomeni, da od vsakega, ki gre z mano, pričakujem, da mi bo to vrnil. Nimam absolutno nobenih pričakovanj, samo do sedaj se mi je v večini primerov izkazalo, da se mi to izplača.

klikni na posamezno sliko za povečavo

Ste za to, da se dogovorimo, da gremo skupaj na eno super potovanje po Bosni in Hercegovini? Poleg tega, da bi videli in doživeli veliko zanimivih stvari, bi bilo to še super druženje. Glede na to, da moj blog berejo predvsem tisti, ki jih zanima podjetništvo in potovanja, sem prepričan, da bi se zbrala prijetna skupina ljudi, ki bi vedno imela veliko tem za pogovor.

Sam poznam Bosno in Hercegovino zelo dobro. V zadnjih desetih letih, sem bil v Bosni in Hercegovini več kot 50 krat. Poznam zanimive kraje, kamor vas ne pelje nobena turistična agencija.

Na https://www.tomazgorec.si/turisticni-vodic si lahko preberete izjave ljudi, ki so z mano šli v BiH. Ta prispevek je iz daljnega leta 2012. Danes, leta 2018, vem o BiH še veliko več, kot sem takrat.

Zakaj se izplača iti na potovanje v Bosno in Hercegovino?

  • Ljudje so izredno prijazni! Do Slovencev imajo še posebno spoštovanje. Tisti, ki še niste bili v BiH, si to niti približno ne predstavljate.
  • Narava je čudovita.
  • Cene so zelo nizke. Običajna cena piva je 1 evro. Razen v turističnih krajih, kot so Sarajevo ali Mostar, je malo dražji.
  • Hrana je odlična in poceni.
  • Za zabavo znajo Bosanci odlično poskrbeti.
  • Če vas nisem do sedaj navdušil, si poglejte 4 moje video posnetke na https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos.

Da se izplača iti v Bosno in Hercegovino, moramo iti vsaj za 4 dni. Bolj priporočljivo pa bi bilo iti za en teden. V končni fazi, lahko naredimo tudi tako, da so možne dve variante. Krajša in daljša. Tisti, ki je za krajšo, se pač prej obrne proti domu.

Postanek sva s Tomažem naredila v noro dobri restavraciji Kapri v makedonskem mestu Bitola, ki sva jo našla čisto po naključju, kjer je bilo za prvomajske praznike nabito polno in od tam pot nadaljevala do grške meje vse do Meteore. Zanimivo je bilo, da Grki za razliko od Makedoncev na avtocesti niso pobirali cestnine, prav tako pa nikjer nisva zasledila, da bi bilo za grško avtocesto potrebno kupiti vinjeto.

Meteora je eden izmed posebnih in najbolj obiskanih krajev severne centralne Grčije v grški pokrajini Tesaliji, zaščiteno kot območje UNESCOVE svetovne dediščine, znana po enem izmed največjih pravoslavnih samostanskih kompleksov. Ime izvira iz pridevnika meteoros, kar pomeni ?viseč v zraku?. Še pred prihodom do Meteore ob vožnji po pokrajini v daljavi že od daleč zagledaš nenavadne visoke skale, zato ti kmalu postane jasno zakaj.

Prenočila sva v kakšnih 30 km oddaljenem kraju Kakoplevri, saj je na bookingu kazalo, da so na Meteori vsa prenočišča zasedena. Že takoj naslednje jutro ob prihodu v mestece Kalambaka pod Meteoro nama je postalo žal. Kalambaka je namreč čudovito prijetno mestece kamnitih zidanih hiš in številnih izjemno prijetnih grških tavern z dobro hrano, prav gotovo bi prenočišče brez rezervacije našla tudi tam.

Hrvaška postaja vse bolj zaželena turistična destinacija, kar je za nas Slovence slabo, saj so se cene turističnih namestitev na hrvaškem in tudi vsega ostalega, dvignile v nebo.

Za Slovence so najbolj priljubljena namestitev na hrvaškem apartmaji, katerih cena najema se vsako leto občutno poveča.

Glede na to, da se zadnjih 10 let ukvarjam s turizmom in sem v tem času to panogo zelo dobro spoznal ,vam bom v nadaljevanju povedal par trikov, kako lahko pridete do cenovno ugodnega apartmaja na hrvaški obali.

Na Hrvaškem se z oddajo apartmajev ukvarja veliko število starejših ljudi. Večinoma so ti starejši ljudje zelo neiznajdljivi kar se tiče promocije svojega apartmaja. Zato imajo manjše povpraševanje in posledično nižje cene.

Teh apartmajev običajno ne boste našli na spletu, saj lastniki nimajo spletnih strani. Če jih slučajno imajo, pa boste te strani zelo težko našli, saj se ne pojavljajo visoko na Googlu. Starejši ljudje se tudi ne zavedajo, kako zelo pomembno je, da imajo na svoji spletni strani profesionalne fotografije. Poznam primere, ko nekateri lastniki zelo slabe apartmaje oddajajo zelo dobro in po relativno visoki ceni, čeprav so njihovi apartmaji ene navadne luknje. To jim uspeva, ker imajo profesionalne fotografije. Obstajajo pa lastniki apartmajev, ki imajo solidne apartmaje, vendar slike narejene z Nokio izpred desetih let. Ti svojih apartmajev ne znajo prodati niti po zelo ugodni ceni.

Eden takih lastnikov je g. Marijan, ki ima na otoku Pagu več apartmajev na dveh lokacijah. Ena od lokacij je pravljična! Apartma je samo par metrov od tako rekoč ‘privatne’ plaže. Več informacij o tem apartmaju najdeš na http://www.otok-pag.si/apartmaji-glavan-vlasici. Ti apartmaji se nahajajo v mirni vasici Vlašići.

Klikni na sliko, da se poveča.

Istarske Toplice sem obiskal v decembru. Odšel sem na kratke vikend počitnice, da se malo razvajam, spočijem in poskrbim za svoje zdravje. Namreč ugotovil sem, da če se pred zimo parkrat odpravim v savno, potem običajno tisto zimo ne zbolim.

Istarske Toplice sem izbral zaradi dveh razlogov. Prvi je bil ta, da vsi govorijo kako lepa je Istra, jaz pa je nisem obiskal že zelo dolgo časa, oziroma, sploh se ne spomnim, kdaj sem bil nazadnje v notranjosti Istre. Drugi razlog, da sem izbral Istarske Toplice pa je bil ta, da se kraja spomnim, ko smo v tretjem in četrtem razredu osnovne šole hodili v organizaciji šole na morje v Tašalero pri Puli. Spmnim se, da smo se v Istarskih Toplicah vedno ustavili na pijači in mi je v spominu ostala mogočna skala, ki se vodoravno dviguje nad objektom. Že kot otrok sem bil nad tem krajem očaran in sem vedel, da mi bo tudi sedaj všeč.

Rezervacijo za oddih v Istarskih Toplicah sem si rezerviral preko spletne strani MestoIdej na www.mestoidej.com/istarske-toplice. Cena za dve nočitve s polnim penzionom in vstop wellness center za tri dni je bila samo 84 evrov. Cena je vključevala tudi 20-minutno klasično masažo.

Klikni na sliko, da se poveča.

Leto 2017 je bilo zame izjemno. Tako na poslovnem, kot osebnem področju.

Podjetja, katerih sem lastnik in solastnik so dosegla rekordne promete in rekordne dobičke. Rast je bila izjemna. Najbrž še nikoli taka.

Tudi na osebnem področju mi je bilo leto 2017 odlično. Veliko sem potoval in se super imel. Res je, da na kakšno daljše potovanje nisem šel. Edino v Maroku sem bil en teden. Sem pa zato več potoval po Jadranski obali in Balkanu. Obiskal sem tudi Prago za par dni.

Da so mi bila letošnja potovanja tako zelo všeč, je verjetno razlog tudi v tem, da sem si kupil dron, ki me sedaj vedno spremlja na mojih potovanjih. Že tako grem z veseljem na potovanje, sedaj, ko s sabo vzamem še dron, sem pa še toliko bolj navdušen. Za lažje razumevanje mojega navdušenja si poglej dva zanimiva video posnetka, ob katerih verjamem, da ti bo malo zastal dih:

Ko gledam te čudovite video posnetke, postanem kar malo žalosten. Namreč komaj čakam poletje, sonce,…

Potovanja so moj največji hobi, zato veliko potujem in vidim ogromno čudovitih stvari. Velikokrat sem nad lepotami, katere vidim, popolnoma navdušen. Sicer je res, da sem oseba, ki se nad naravnimi lepotami hitro navduši, tako da pričakujem, da mi bo enkrat nekdo v komentar na moje prispevke ali objave na Facebook napisal, da sem čisto navdušen nad popolnoma vsako stvarjo, ki jo vidim. Takšen pač sem in to je dobro, da je človeku všeč veliko stvari. Ubogi so tisti, ki jim ni prav nič všeč in ki niso nad nobeno stvarjo navdušeni.

Da je Ramsko jezero zelo lepo sem vedel še preden sem ga prvič videl, saj sem si prej na internetu ogledal kar nekaj slik in video posnetkov. Nisem pa vedel, da je jezero tako zelo lepo in nenavadno. Brez slabe vesti lahko napišem, da je to ena izmed najlepših in najbolj nenavadnih naravnih lepot, kar sem jih videl v zadnjih nekaj letih. Glede na to, da so zadnja leta potovanja postala del mojega življenja, sem videl zelo veliko lepih in tudi nenavadnih naravnih lepot, ampak nič se ne more primerjati z Ramskim jezerom.

Ramsko jezero je v primerjavi z jezeri v Sloveniji kar veliko. Je približno pet krat večje od Bohinjskega jezera, je zelo razčlenjeno, ter ima kar nekaj otokov.

Na enem od številnih polotokov, ki globoko segajo v jezero, se nahaja Franjevački samostan in cerkev Device Marije. Zanimivo je, da sta cerkev in samostan locirana skoraj na sredini jezera. Lahko bi rekel, da je vse skupaj malo podobno otoku na Blejskem jezeru.

Že večkrat sem slišal, da je Praga najlepše mesto v Evropi in da jo je vredno obiskati. Glede na to, da imam zelo rad potovanja in da so na Češkem cene zelo ugodne, je bilo samo vprašanje časa kdaj se bom odločil, da obiščem to lepo evropsko prestolnico.

Ker obožujem potovanja z avtom, sploh nisem razmišljal, da bi šel v Prago kako drugače kot z avtom. Po priporočilu Lučke, ki živi v Pragi in je lastnica spletne strani Mestoidej, sem se odločil da grem skozi Linz in ne skozi Dunaj. Prav Lučka mi je namreč povedala, da je na cesti, ki vodi skozi Dunaj, precej veliko zastojev in da se zagotovo prej pride po poti, ki gre skozi Linz, pa še pot je bolj zanimiva.

Za vožnjo iz Trebnjega do Prage sva potrebovala slabih 9 ur. V čas potovanja je všteto tudi to, da sva enkrat šla jesti in se vmes dvakrat ustavila. Prvič za nakup avstrijske vinjete, drugič pa za nakup češke vinjete in menjavo evrov v češke krone. Ves čas sem vozil po omejitvah, gneče na cesti pa sploh ni bilo.

Prenočišče sem si v češki prestolnici uredil preko spletne strani Mestoidej. Bival sem v čudovitem apartmaju, o katerem najdeš več informacij tukaj. Jaz sem bil nad apartmajem tako zelo navdušen, da sem takoj posnel video. Video si lahko ogledaš spodaj. Apartma je res neverjeten.

Apartma v katerem sva spala, je na lepi in mirni lokaciji, od strogega centra mesta pa je oddaljen približno 20 minut normalne hoje.

Naslednji dan sva se do center mesta odpravila peš. Glede na dolgo vožnjo prejšnji dan nama je zelo prijalo, da sva se malo sprehodila. Poleg tega vmes vidiš veliko zanimivih stvari.

Za povečavo slike v galeriji kliknite na posamezno manjšo sliko.

Vsak je sam odgovoren za svoje življenje! Že stara ljudska modrost pravi, da je vsak svoje sreče kovač.

Kako bomo preživeli leto 2017, je največ odvisno od nas samih! Če bomo tarnali in iskali izgovore za svojo nesrečo vsepovsod drugje, razen pri sebi, potem smo res obsojeni na črno prihodnost.

Ravnokar berem knjigo z naslovom Osebna zgodba policista, katere avtor je Ivan Jurgec. Ivan je človek, ki je imel tisoč in en problem. Ko bereš njegovo knjigo, pomisliš, a je to sploh mogoče, da ima en sam človek toliko problemov? Kljub temu, da je bil Ivan v situaciji iz katere ni bilo videti izhoda, je začel razmišljati drugače in življenje obrnil v svojo prid. Danes je Ivan srečna in uspešna oseba, ki ljubi svoje življenje. Če se pred leti ne bi odločil, da odgovornost za svoje življenje vzame v svoje roke, je res vprašanje, kje bi bil danes.

Za mano je čudovito leto 2016, ki se ga bom zagotovo spominjal po tem, da sem se v tem letu zelo veliko naučil, spoznal veliko novih ljudi in šel na potovanje z avtom po Evropi.

Še zlasti potovanja so tista, ki ti ostanejo v spominu še mnogo let in jih najbrž ne pozabiš nikoli. Zagotovo mojega potovanja z avtom po Evropi ne bom nikoli pozabil. Bil sem v 16 državah, prevozil sem 21.000 kilometrov in zapravil zelo malo. Veliko ljudi ne ve, da so potovanja zelo poceni. O tem je pisala tudi moja sopotnica Anja Baš, ki je z mano šla do Estonije. Njen članek z naslovom Potovanja niso draga, so le izgovori zaradi katerih ostanemo doma si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/potovanja-niso-draga-so-le-izgovori-zaradi-katerih-ostanemo-doma.

Najbolj zanimiva stvar, ki sem jo videl na mojem 21.000 kilometrov dolgem potovanju, je zagotovo Černobil, kjer se je pred 30. leti zgodila največja jedrska nesreča v zgodovini človeštva. Kaj vse sva s sopotnikom Petrom videla v Černobilu in okolici, si lahko prebereš v članku na www.tomazgorec.si/po-sledeh-svetovne-katastrofe. Jaz sem bil v Černobilu najbolj navdušen nad tem, da sem plezal po zapuščenem vojaškem radarju, ki je visok 150 in dolg 500 metrov. Kako je to videti v živo, si lahko pogledaš na spodnjem videu.

Čisto vse pa ni šlo po načrtih. V Litvi sem si hudo poškodoval koleno, in posledice te poškodbe čutim še danes. Kakšno neumnost sem naredil, si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/ko-ti-ena-neumna-odlocitev-pokvari-dan.

Moji načrti in cilji za leto 2017

Močno verjamem, da obstaja veliko večja verjetnost, da dosežemo svoje cilje, če si jih zapišemo. Ravno temu je namenjen tale moj prispevek. Da si zapišem svoje cilje in si povečam možnost, da jih uresničim in hkrati naredim plan za leto 2017. Brain Tracy je rekel:”Uspešni ljudje imajo planirano življenje vsaj za eno leto v naprej.”

Curonian spit oziroma Kuronski polotok je skozi moje oči nekaj najlepšega, najbolj inspirativnega, najbolj nenavadnega, kar sem kdaj videla. Nisem sicer (še) čisto pravi svetovni popotnik, nekaj sveta pa sem vseeno že videla, in do sedaj me je bolj fascinirala le Indija (a spet na drugačen, bolj kulturen način…)

Skratka… Kaj je Curonian spit?

Gre za nenavaden peščen polotok na severu Litve. V celoti je sestavljen iz mivke, ima obliko črke C, v dolžino meri kakšnih 100 km, širok pa je okoli kilometra. Na južni strani se drži celine, severni del pa moli v morje. Ta nenavadna tvorba, za katero sprva nisem mogla verjeti, da jo je naredila narava (dopolnil pa človek), ločuje Kuronsko laguno od Baltskega morja. Severnih 50 kilometrov pripada Litvi, južni del pa je ruski. Na polotok se pride s trajektom iz pristanišča Klaipeda.

Nemogoče je, da tega kraja človek ne bi vzljubil. Tu na enem mestu najdemo skoraj vse. Na strani polotoka, ki gleda proti baltskemu morju, so kilometri in kilometri belih peščenih plaž, stalen zvok valov, ki ležerno božajo obalo in prijeten vetrič. Od tu se lahko skozi borov gozdiček, v katerem kraljujejo leseni kipci čarovnic in demonov, peš odpravimo na kilometer oddaljeno drugo stran polotoka, ki gleda proti litovski celini. Na tej strani je obala povsem drugačna, čutiti je vpliv reke, ki se izliva v morje s celine, poleg tega pa ni sledu o valovih in mivki. Kot bi bili na obali jezera.

Curonian Spit

Na tej strani polotoka najdemo tudi mestece Juodkrante, kjer sva s Tomažem ostala tri dni. Takoj čez cesto od najinega apartmaja je ?Amber bay? oziroma nekdanje nahajališče jantarja. Lokalni prebivalci imajo zanimivo navado, da vsako leto v ta zaliv postavijo umetniške skulpture živali in rastlin, narejene iz trsja, potem pa jih na jesenski ekvinokcij zažgejo, celoten obred pa spremlja umirjena glasba. Temu obredu sem bila priča čisto slučajno, ko sem se nekega večera odpravila na sprehod. Sem glasbenica in od nekdaj me zanimajo tuje kulture, tuji obredi in običaji. Všeč mi je bil predvsem nivo samega dogajanja ? nobenega popivanja, nobenega norenja. Umirjeno spremljanje dogajanja, ki pravzaprav simbolizira poslavljanje sonca. Lepo je videti ljudi, povezane s svojim okoljem in zveste svoji kulturi.

Curonian spit je zares neverjetna zmes mivke, borovcev in severnjaške gradnje živopisanih barv. A najboljše šele prihaja. Če se iz mesta Juodkrante odpelješ kakšnih 15 kilometrov proti notranjosti polotoka, prideš do najbolj neverjetnega dela tega že tako nenavadnega kraja. Hodiš po obali, potem pa se kar naenkrat iz tal dvigne štirideset metrov visoka peščena tvorba. Kar tam, meni nič, tebi nič. Ob takih priložnostih vedno znova ugotovim, kako neizprosna zna biti narava. Te sipine so ob svojem nastanku pod sabo pokopale ogromno gozdov in nekaj vasi. Danes je velik del sipin zaščiten in za obiskovalce zaprt, le po majhnem delu pa je dovoljen sprehod. Ko se povzpneš na vrh in se razgledaš okoli, ti praktično zastane dih, tako lepo je.

Sipine so tu nastale zaradi človeške napake ? prekomernega izsekavanja gozdov. Borovcev, ki so vasi prej varovali pred ostrimi severnimi vetrovi, ni bilo več, in veter je začel počasi, a vztrajno odnašati mivko na drugo stran polotoka, kjer jo je odložil, skozi leta pa so nastale več kot 40 metrov visoke sipine, ki so danes del Unescove zaščite svetovne dediščine.

Danes, ko je območje spet pogozdeno, sipine ne dobivajo več potrebnih novih nanosov mivke, zato se vsako leto malo zmanjšajo. Nekoč jih neizogibno ne bo več. Zato toplo priporočam ogled tega kraja, preden se to zares zgodi. Vsem avanturistom, ki radi raziskujejo naravo in njena čudesa, zagotovo ne bo žal.

Silvestrovanje 2017
Diskoteka na Palah

V tem članku vam bom predstavil nekaj dobrih predlogov o tem, kam na silvestrovanje 2018. Da bo spisek predlogov, kam za novo leto 2018 čim daljši, bom v prispevku, dragi bralci mojega bloga, objavil tudi vaše predloge. Če imate dobre predloge, kam na silvestrovanje 2018, mi jih pošljite na moj email naslov tomaz@gorec.si, ali mi jih pošljite preko zasebnega sporočila na mojem Facebook profilu – www.facebook.com/tomaz.gorec.

#1 Pale – Bosna in Hercegovina

Pred tremi leti sem novo leto dočakal na Palah. To je bilo eno od mojih boljših silvestrovanj v zadnjem času. Pale so prijetno malo mestece z okoli 14.000 prebivalci, ki leži na pol poti med Sarajevom in Jahorino. Na Palah živi veliko študentov, ki pridejo na študij iz drugih krajev s področja Republike Srpske. Zaradi velikega števila študentov, je na Palah dobro poskrbljeno za zabavo. Imajo vsaj 5 diskotek, veliko dobrih lokalov, restavracij, … Če želite novo leto 2018 dočakati nekje, kjer vas bodo zelo lepo sprejeli in ne boste obkroženi s “hordami” Slovencev, so Pale zagotovo najboljša izbira za silvestrovanje 2018. Cene na Palah so smešno nizke. Pivo v diskoteki ali lokalu stane 1 evro. Če naletite na kakšno akcijo, pa lahko pivo dobite že za 0,50 evra. Tudi cene hrane in prenočišč so zelo ugodne. Za tiste, ki radi smučate, imate Jahorino oddaljeno samo 15 kilometrov. Več o smučanju na Jahorini si preberite na naslovu www.tomazgorec.si/jahorina-smucanje.

#2 Banja Luka

Kljub temu, da veliko hodim v Bosno in Hercegovino, sem bil letos v Banja Luki prvič, če ne štejem končnega izleta v osnovni šoli in to, da se v Banja Luki ustavim, ko grem v Sarajevo. V Banja Luki sem bil februarja in sem bil nastanjen v turističnem naselju Balkis, ki se nahaja 25 kilometrov pred Banja Luko.

Pred kratkim sem se vrnil s krajšega potovanja po Srbiji in ponovno sem zelo navdušen nad srbsko gostoljubnostjo.

Kot sem v Srbiji že navajen, vedno in povsod naletim na prijazne in gostoljubne ljudi. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, oziroma je vse skupaj še preseglo moja pričakovanja.

S sopotnico Anito sva tri dni sva prespala v hotelu, ki je bil v bistvu splav na reki Zapadna Morava v kraju Čukojevac. Lastnik hotela je starejši gospod, ki se je nama predstavil kot Pajo. Gospodu Pajotu se takoj vidi, da je večji del svojega življenja delal v Franciji, saj ima hotel in okolico zelo lepo urejeno, sam pa je izredno razgledan in kulturen.

Že prvo jutro sva imela s Pajotom malo daljšo, vendar zanimivo debato v kateri sva oba uživala. Takoj sem videl, da se bova s Pajotom dobro ujela. Celo ugotovil sem, da sva si zelo podobna. Na veliko stvari sva imela popolnoma isti pogled. Tako kot jaz, je imel tudi Pajo včasih veliko diskoteko in se ukvarjal z zelo podobnimi problemi, kot sem se sam.

Ko sva s sopotnico Anito pojedla zajtrk in hotela plačati, je gospod Pajo rekel, da to časti on. Na vsak način sva hotela plačati, vendar ni šlo.

Ker nama je Pajo častil zajtrk, sva se z Anito odločila, da bova v vsakem primeru večerjala v njegovem hotelu, da se mu vsaj malo oddolživa za to, ker nama je častil zajtrk. Takoj se je izkazalo, da je bila najina odločitev dobra, saj je bila večerja odlična.

Živjo.

Ime mi je Petra. Sem mamica 2 majhnih otrok, Eme in Filipa. Moja velika ljubezen so potovanja. Rada spoznavam nove in zanimive ljudi, kulturo in sem velika gurmanka. Verjetno podzavestno prenašam svojo strast do potovanj tudi na otroka, ne kompliciram, in bi šla z njima povsod.

Pri nas je tako, jaz predlagam kam bi šli (glede nato, da imam 1000 želja kaj bi še rada videla), sestavim okviren plan in zberem koordinate, kadar potujemo z avtodomom. Tako je po navadi. Toda tokrat je planiranje dopusta padlo na moža, ker sem sama čisto “not padla” v svoj novo nastajajoči online posel. Ok, saj sem pogledala kam gremo in si prebrala kaj bomo videli, ampak glavnino je naredil mož Marko.

Potovanje - Provansa

Šli naj bi v nedeljo okrog 16 ure. Avtodom smo rentali, že drugič pri enem stricu, ki je hmm, recimo temu zeeeeloooo na “izi” in naj bi bil avtodom pripravljen okrog 14 ure. Boom, prvo presenečenje, seveda ni bil, ker ga je stric oddal čez vikend in mu ga niso pripeljali nazaj do dogovorjene ure. Ok, ni kaj, gremo pač kasneje in šli smo ob 22.40 uri na pot proti Provansi. Plan smo imeli do postajališča v Cremoni ? Italija, kar precej km pred francosko mejo. Tja smo prispeli ob 3.30 uri, BRAVO možek!

Zjutraj sta otroka malce dlje pospala, kar nama je prišlo zelo prav. Tam smo pojedli zajtrk, zrihtali avtodom in šli na pot proti Monte Carlu. Peljali smo se po italijanski avtocesti do francoske meje, kjer smo se malo pred mejo ustavili na čudovitem parkirišču ob avtocesti in pripravili kosilo. Slike povedo več kot 1000 besed.