Danes je nedelja. Delam že od jutra in bom delal vse do večera. Vmes si bom vzel samo toliko časa, da pretečem okoli 10 kilometrov, potem pa se spet zakopljem v delo. Tudi včeraj sem delal ves dan. Enako je bilo tudi prejšnjo soboto in nedeljo.
Delati mi ni težko, ker vem, zakaj delam ob sobotah in nedeljah. Delam zato, da bom čim prej lahko spet šel na kakšno potovanje. Pa tudi drugače rad delam, tako da mi ni to noben problem.
Če bi šlo vse po načrtih, bi moral biti te dni v Namibiji. To potovanje sem namreč imel v planu, vendar pa nanj nisem šel, ker je bilo v podjetju toliko dela, da bi se slabo počutil, če bi šel. Komaj čakam, da spet pride kriza, da bo manj dela in da bom lahko spet več hodil po svetu.
Med delom vsakih nekaj ur skočim malce na Facebook. Pred pol ure se mi je na tem omrežju pojavil videoposnetek, ki si ga lahko ogledate spodaj. Vzemite si čas in si ga poglejte do konca, saj je res neverjeten.
Avtor tega videoposnetka o Namibiji je fotograf Simon Škafar. Spoznala sva se na potovanju po Omanu. Simon je potem z mano šel še na potovanje v Bosno in Hercegovino, ki sem ga organiziral pred kratkim. Več o tem potovanju si lahko preberete na www.tomazgorec.si/turisticni-vodic-bosna-hercegovina.
Od Simona sem se na potovanju po Omanu in tudi zdaj po Bosni in Hercegovini ogromno naučil o fotografiji in videu. Za tako dober tečaj bi moral človek sicer kar veliko plačati.
In taisti Simon je zdaj šel v Namibijo. Tja je odšel s fotografom Matjažem Intiharjem, kar sem imel v načrtu tudi sam. Verjetno sem ga zelo ‘usral’, ker nisem šel z njimi v Namibijo. Koliko lepega bi lahko videl in doživel … In kaj vse novega bi se naučil od Simona in Matjaža!
Vesel sem, da sem videl ta čudovit Simonov videoposnetek, ki me je še bolj prepričal o tem, kako je svet lep in kakšna škoda bi bila, da si ga človek ne bi ogledal.
Tole je sicer samo eno moje hitro in malo depresivno nedeljsko razmišljanje.
Krasen posnetek.
Se popolnoma strinjam!
Dezela skrajnosti….
Krasota ki se je ne zavedamo…žal.