Bosna in Hercegovina je že dolgo časa moja destinacija številka ena za potovanja. V Bosni in Hercegovini sem bil vsaj že 40-krat in jo poznam zelo dobro. Ker moji prijatelji to vedo, me dostikrat kdo prosi, če bi šel z njim v Bosno in Hercegovino kot vodnik. Ker rad hodim po teh krajih, skoraj vedno privolim v to, če le imam čas. Seveda za to ne računam nič, ker če bi to zaračunaval, potovanje ni več užitek, ampak postane odgovornost in delo.
Doslej sem v Bosno in Hercegovino peljal vsaj 100 oseb. Vsaj 80 odstotkov oseb, ki so šle z mano, je bilo nad Bosno in Hercegovino popolnoma navdušenih. Nekaj izjav zadovoljnih ljudi si lahko preberete na www.tomazgorec.si/turisticni-vodic.
Letos sem na krajši izlet peljal tudi zaposlene v našem podjetju. Eden od sodelavcev je bil tako zelo navdušen, da je potem namesto na morje šel na dopust v Bosno in Hercegovino. Navdušenje drugega sodelavca si lahko preberete v članku z naslovom ‘Je Bosna res takšna, kot pravijo?’ Prispevek si lahko preberete na www.tomazgorec.si/je-bosna-res-taksna-kot-pravijo.
Pred kratkim sem se vrnil z 10-dnevnega potovanja po Bosni in Hercegovini, na katerem sem bil vodnik 6 ljudem, ki sem jih spoznal prek fotografa Matjaža Intiharja. Z Matjažem sem šel januarja letos sicer na potovanje v Oman.
Kako zelo super smo se imeli, si preberite v spodnjih izjavah mojih spotnikov.
Potepanje s Tomažem po Bosni pomeni spoznavanje dežele z velikim poznavalcem dežele, njenih lepot in njene zgodovine. Marsikdo ob omembi Bosne pomisli le na vojno. In čevapčiče. Jaz po tem potovanju pomislim najprej na lepo naravo in najvišje ležečo planšarsko vasico Lukomir, ki obiskovalca pričaka s svojo neokrnjenostjo in mirom. Vasico, kjer se je čas ustavil in kjer v tišini zgodnjega jutra slišiš le meketanje ovac. Kjer razgledi jemljejo sapo. Pa na prekrasne kanjone rek ter slapove; slapove Kravice, kjer smo se na hitro okopali ter Štrbački buk, slap na reki Uni. Pa mlinčke na Plivskem jezeru. Ter prečudovito Ramsko jezero. In na srčne ljudi, ki s svojim značilnim bosanskim humorjem bijejo boj s še vedno težko realnostjo. Nas Slovencev se iskreno razveselijo. Pa zanimivo zgodovino, tako iz osmanskih časov (Tekija Blagaj, Počitelj), kot tudi jugoslovanskih, kar bilo za nas, bivše državljanje Jugoslavije, še posebej zanimivo (podzemna letalska baza Željava , Titov bunker v Konjicu, mesto AVNOJa Jajce, olimpijska bob steza na Trebeviču, ki ponuja lep razgled na Sarajevo ). Energijo bosanskih mest moraš začutiti. Na Baščaršiji v Sarajevu in v Mostarju, ki je bil zame pravi potovalni sladkorček na koncu potovanja. In ko smo ravno pri sladkorčkih, ob spominu na slastno baklavo in tufahijo se mi pocedijo sline! Kulinarike ne gre zanemariti. Skupaj smo uživali v bosanskih specialitetah: mučkalici, čevapčičih, pitah in burekih, poskusili smo tudi jeguljo! Turška kahva v bakrenih đezvicah skupaj z ratlukom je eno pravo malo sladko doživetje. Doma nima takšnega okusa! Ogledali smo si tudi znameniti Višegrajski most, veliki kamniti most, ki ga poznamo iz romana nobelovca Ive Andriča ter porušen most na reki Neretvi, ob katerem smo si zopet zaželeli ogledati kultni film Bitka na Neretvi. Svojevrstno doživetje je bil obisk Međugorja, ki te ne pusti ravnodušnega. Sedemčlanska ekipica je na desetdnevnem potovanju začutila Bosno v njeni avtentičnosti in posebnostih, za kar se gre zahvaliti vodiču Tomažu; njegovemu navdušenju nad to deželo in pripravljenostjo, da nam razkaže čare Bosne. Mene je očarala. Hvala, Tomaž. Upam, da še kdaj ponovimo!
Katarina
Potovanje v Oman, ki smo ga imeli z Matjažem Intiharjem v dveh skupinah, nas je prijateljsko združilo v eno skupino 7 sopotnikov z idejo in predlogom Tomaža, da bi obiskali Bosno. S Tomažem sem se pred tem srečal samo enkrat, vendar sem njegove objave spremljal na FB. Dogovorili smo se za 10 dnevni termin od 6.do15.9.2019. Tomaž je okvirno splaniral pot, in nam jo tudi poslal na e-mail. Pot je zajemala obisk od Bihača, Jajca, Sarajeva, Jablanice, in Mostarja, z vmesnimi postanki in ogledi. Tomaževo poznavanje Bosne in njegov intuziazem do vsega, kar se tiče Bosne, nam je naredil izlet nepozaben. Znal je izbrati poceni in zelo dobra prenočišča, predlagal oglede, ki jih je že sam obiskal, predlagal oglede, kjer še ni bil, im smo jih raziskali skupaj, druženje v kombiju, z raznimi šaljivimi komentarji in anekdotami, nas je še bolj povezalo in prepričan sem, da bomo to druženje ponovili na naslednjem potovanju z novimi lokacijami, ki jih je še veliko.
Tomo
Življenje je popotovanje,
je darilo, je dajanje in prejemanje;
ko se z dobrimi dejanji dotaknemo drug drugega,
doživetje postane ena sama radost, trajen spomin.Potovanje s Tomažem po planinah, etno vaseh in bosansko-hercegovskih mestih je bilo lepo, sproščeno, veselo druženje, povezovanje narave, kulture in prijaznih ljudi.
Spoznali smo pristno lokalno življenje. Skozi bogato zgodovino – Željava, Konjic, Jajce – pa spontano obudili Yugo nostalgijo.
Izjemno lepa, zelena neokrnjena narava (še posebej ujeta v objektiv jutranje in večerne svetlobe, rdeče obarvani oblaki) nas je vedno znova navduševala, predvsem dežela bogata z vodo, smaragdno zelenimi rekami, slapovi in jezeri.
Očarali so prelepi visokogorski razgledi, olimpijska Jahorina, Bjelašnica in Lukomir s svojo neokrnjeno naravo, bogato floro, favno, vonjavami divjih zelišč, kjer je bilo okušanje in nabiranje svežih gozdnih borovnic eno izmed prisrčnih doživetij.
Okušali smo sočne čevape, pite, jedi izpod sače, enolončnice, filane paprike?, se ob bosanski kavi sladkali z ratlukom, degustirali baklave, tufahije in granatna jabolka.
Lepo je bilo v družbi prijaznih lokalnih ljudi, ki te srčno sprejmejo, ponudijo svojo lokalno hrano in pijačo ter na preprost način pokažejo, kako ljubi smo jim “brača” Slovenci? Navdihovali so nas s svojo preprosto besedo v kateri je bilo čutiti skromnost in bogastvo življenjske modrosti.
Občudovali smo barvite lokalne izdelke, ročno pletene nogavice, tapiserije, čilime, tkanine in vezene rute ter spoznali tradicionalna oblačila.
Lepo zasnovana, organizirana Tomaževa pot (izbrani kraji od Sarajeva, preko Višegrada, v Pale, po odročnih makadamskih poteh, v Lukomir, Višegrad, Konjic, Rama, Hum, Počitelj, Kravice, Međugorje pa vse do Mostarja preko hrvaškega kraja Imotski nazaj v Slovenijo) nas je vse navdušila.
Zanimivo doživetje in poučno foto-potovanje, polno raziskovanja, spoznanj in odkrivanja naravnih lepot, kulture, ljudi in zgodovine je bilo kot igriv, dinamičen polet z dronom.
Spoznali smo ne le nepoznane kraje, temveč tudi zanimive ljudi, stkali nove vezi, ustvarili lepe spomine. Med nami plamtita navdih in želja, da kmalu spet krenemo in zarišemo nove nam neraziskane poti.
Hvala Tomaž, za enkratno popotovanje, druženje, lep bosansko-hercegovski raziskovalni oddihAnamarija & Damjan
Če razmišljate, da bi se tudi vi odpravili v Bosno in Hercegovino na daljše ali krajše potovanje, vam predlagam, da si preberete moj obširen članek o Bosni in Hercegovini na www.tomazgorec.si/bosna-in-hercegovina-znamenitosti, kjer najdete tudi veliko zanimivih videoposnetkov.