Otrok nikoli nisem maral. Ne le, da jih nisem maral, celo na živce so mi šli tako otroci kot njihovi starši. Včasih nisem vedel, zakaj. Danes pa vem. Otroci so mi šli na živce, ker jih sam nisem imel. To je približno tako, kot gredo nekomu na živce bogati ljudje. Na živce mu gredo zato, ker sam ni bogat in jim to zavida.
Za to, da pri svojih letih nimam otrok, je kriv kup naključnih in nenaključnih dogodkov, ki so se mi zgodili v mladih letih. Prvi razlog je zagotovo ta, da nisem imel sreče, da bi v mojem sorodstvu kdo imel otroka, ko sem bil jaz star od 15 do 20 let. Tako sploh nisem imel stika z nobenim otrokom več kot eno minuto. Prvi resni stik z otrokom sem imel šele pred štirimi leti s svojim prvim nečakom. Pa še ta mi je bil od začetka ‘brezzvezen’. Ni mi bilo jasno, kaj početi z malim bitjem, ki se ves čas samo dere. Ko se malo navadiš nanj in dojenček odraste, pa postane zanimiv. Več kot si z njim, bolj ti je zanimiv in raje ga imaš. Če bi mi kdo pred štirimi leti rekel, da bom imel najraje na svetu svojega 4-letnega nečaka, bi mu rekel, da to zagotovo ni mogoče.
Prepričan sem, da bi mi otroci še vedno šli na živce, če nečaka ne bi imel. Veliko ljudem gredo na živce mački ali psi. Upal bi si staviti, da bi ta človek svoje mnenje spremenil, če bi bil primoran en teden preživeti z muckom ali psom. Morda je ta primerjava malo čudna, ampak približno tako je to.
Drugi razlog za to, da nimam otrok, so zagotovo slabe izkušnje s puncami v mladih letih. Prvo punco sem imel, ko sem bil star 18 let in pol. Verjetno mi ni treba prav posebej razlagati, kako zelo se človek zaljubi v prvo punco ali fanta. Jaz sem bil vanjo tako zelo zaljubljen, da sem razmišljal samo o njej. Vse, kar je takrat štelo v življenju, so bili trenutki, ko sem bil z njo. Bil sem prepričan, da se bom z njo poročil in imel otroke.
Po treh tednih pa mi ta moja punca kot strela iz jasnega pove, da me zapušča. Nisem mogel verjeti. Spraševal sem se, kaj sem naredil narobe. Ni mi bilo jasno, kako te lahko zapusti nekdo, ki ga imaš tako zelo rad. Kako težko in kako dolgo sem preboleval svojo prvo punco, si lahko preberete v mojem prispevku z naslovom ‘Moja prva punca me je hitro zapustila’, ki ga najdete na www.tomazgorec.si/moja-prva-punca-je-hitro-zapustila.
Skoraj prepričan sem, da bi se do svojega 25. leta poročil in imel otroke, če bi ostal s prvo punco. Tako pa je šlo moje življenje v povsem drugo smer …
Moja prva punca pa ni moja edina slaba izkušnja z ženskami. Ko sem jo nekako na pol prebolel, se mi je zgodila nova neprijetna stvar, ki je zelo negativno delovala na moje mnenje o ženskah in spoštovanje do njih, hkrati pa tudi na mojo samozavest ter samopodobo. Svojo punco sem namreč zasačil z drugim moškim. Kako se je to zgodilo, si lahko preberete na www.tomazgorec.si/svojo-punco-sem-zasacil-z-drugim-moskim.
Potem je naključje hotelo, da sem začel naokoli hoditi z nekim malo starejšim in poročenim moškim. Ta človek ni bil niti malo lep, ampak, z ženskam je pa znal, tako da jih je poleg svoje žene imel še vedno cel kup. Resno zvezo je imel kar s tremi hkrati, zraven pa še par ljubic za mimogrede.
Temu novemu prijatelju sem kmalu zaupal svoje težave in travme z ženskami. Dal mi je en preprost nasvet, ki sem se ga potem več let držal kot pijanec plota. Njegov nasvet je bil: “Zapomni si samo eno! Bolj kot ‘jebeš’ ženske, bolj so nore nate.” Ko sem začel ta njegov nasvet uporabljati v praksi, se je moje življenje s puncami obrnilo na glavo. Kar naenkrat sem jih imel, kolikor sem jih hotel. Dobil sem skoraj katero koli, ki sem si jo zaželel.
V tistem času sem živel samo za en cilj. Hotel sem biti s čim več puncami, kar mi je tudi zelo dobro uspevalo. Takrat nisem vedel, zakaj sem to počel, danes pa vem. To sem počel zato, ker so me v preteklosti punce prizadele in me je podzavest silila v to, da se jim maščujem. V teh časih sem bil tudi zelo nesamozavesten in imel slabo samopodobo, čeprav sem bil navzven videti največji frajer v dolini.
Druženje s tem novim prijateljem mi je ‘programiralo’ podzavestni um v smeri, da so ženske za to, da se z njimi zabavamo in da so itak vse ‘prasice’ ter da ni nobena primerna za resno zvezo in otroke. Takrat mi tako niti na misel ni prišlo, da bi si našel punco za resno zvezo. Na to, da bi imel otroke, pa nisem niti pomislil. Želel sem samo uživati življenje.
Ko sem bil star 27 let, pa se mi je spet zgodila stvar, ki je moje življenje in odnos do žensk obrnila na glavo. Ena punca je zanosila. Da je noseča, mi je povedala šele, ko je bila že v šestem mesecu nosečnosti. Ona je sicer trdila, da za nosečnost ni vedela, jaz pa mislim, da mi tega namerno ni povedala, ker je mislila, da me bo s tem dobila. S to njeno ‘prevaro’ pa me ni dobila, ampak me je le še bolj izgubila, ker me je s tem samo razjezila in naredila še bolj trmastega. Zaradi njene ‘laži’ sem se počutil tudi ogoljufanega. Poleg vsega takrat nisem niti pomislil na to, da bi imel otroka. Takrat sem želel predvsem uživati življenje. To so bili časi, ko nisem bil niti približno ‘zrel’ niti za resno zvezo, kaj šele za otroka.
Zgodba okoli tega je dolga, komplicirana in zame veliko težja, kot si to lahko predstavlja nekdo, ki zgodbe ne pozna v celoti. Žal vam je ne morem zaupati, ker bi ta lahko prizadela mojo hčerko. Kljub temu da z njo nimam stikov, ji želim v življenju vse najboljše in je zato nočem vpletati v moje zgodbe. Mogoče čez par let, ko bo starejša.
Od te izkušnje naprej sem se žensk bal. Ne le, da sem se jih malo bal, glede tega sem imel kar močno fobijo. Če sem imel z neko žensko spolni odnos, sem bil štiri do pet mesecev živčen, če je mogoče zanosila. V tistem času so bila moja najsrečnejša obdobja tista, ko več mesecev z nobeno žensko nisem imel spolnih odnosov. Le tako sem lahko bil 100-odstotno prepričan, da ni nobena noseča. Drugače sem pri spolnih odnosih vedno uporabljal kondom, vendar sem kljub temu imel strah, da bi katera zanosila. Saj veste, kako je, če nekoga piči kača? Potem se ta tudi slepca boji.
Potem pa pride človek v srednja leta in postane tečen ter zagrenjen. In, kar je najhuje, bolj izbirčen pri iskanju partnerja. Vsak moški bi rad vsaj 15 let mlajšo in lepo punco, ki bo lepo skrbela zanj in mu ne bo nič ugovarjala ali pametovala. Ker takšne, seveda, ne najdeš, na koncu ugotoviš, da je najbolje, da si sam.
Prepričan sem, da si lahko srečen tudi, če si samski. Sam se nad svojim življenjem popolnoma nič ne pritožujem. Prepričan sem, da sem eden od najsrečnejših ljudi na tem svetu. Imam delo, ki ga imam zelo rad in v njem res uživam. Imam hobije, v katerih uživam še bolj kot pri delu. Tisti, ki berete moj blog ali me spremljate na Youtubu ali Facebooku, ste zagotovo opazili, kako zelo sem navdušen nad svojimi potovanji in nad svojim življenjem na splošno. Kljub vsemu lepemu, kar se mi dogaja na tem svetu, vem, da bi bilo še lepše, če bi imel partnerico, s katero bi se razumel in bi ji bilo všeč početi vse to, kar počnem jaz. Zanimivo in lepo bi bilo potovati z otroki. Ampak, za nazaj ne morem ničesar spremeniti. Situacija je taka, kot je. Treba je gledati v prihodnost!
Zagotovo pa vem nekaj: če bi bil še enkrat mlad, bi se do 25. leta poročil in imel najkasneje do 30. leta tri otroke. Če to bere kakšna mlada oseba, mogoče najde zase kakšen nasvet ali usmeritev, v katero smer naj pelje svoje življenje. Upam, da so danes mladi kaj bolj dovzetni za nasvete starejših ljudi z izkušnjam, namreč, ko sem bil sam mlad, sem mislil, da sem najbolj pametna oseba na tem svetu.
Veste, katere stvari se najbolj bojim v življenju? Starosti! Verjetno je tako ravno zato, ker nimam otrok.
Hvaležen sem bratu, da se je odločil, da bo imel otroke in da imam dva čudovita nečaka. Nikoli si nisem mislil, da mi bo ukvarjanje z otroki v veselje. S štiriletnim Janezom igrava nogomet, se voziva s kolesi, trenirava tek, telovadiva … Upam, da bo šel z mano tudi na kakšen izlet ali potovanje, ko bo malo starejši. Če se bodo, seveda, s tem strinjali tudi njegovi starši, namreč, zavedam se, da je to njihov otrok in ne moj. Ampak, glede na to, da moj brat cele dneve dela, mislim, da bo vesel, če njegovega otroka kam peljem.
Ko sem bil na zadnjem potovanju po Bosni in Hercegovini, sem imel z nečakom videopogovor prek Vibra. Ker smo imel s sabo eno luštno sopotnico, sem jo pokazal nečaku in mu rekel, da je to moja punca. Nečak pa mi je rekel, da ne smem imeti punce, ker imam rad njega.
Vsakega komentarja na ta moj članek bom zelo vesel. Prosim, da ga napišete spodaj.
Zelo lepo ste to napisali. Iskreno in prisrcno. Živjenja pot..je različna od ćloveka do človeka. Uživajte z nečaki in ćim prej najdite stike s hčerko. Zgodilo se bo, da vam bo čez 10 ali 20 let sicer zelo žal, poti pa ne bo. Lepo vas je brati.
Najlepša hvala za lepe besede in komentar. Me zelo veseli, da me radi berete.
Kar se tiče hčerke, ne poznate cele zgodbe in ne morete razumeti nastalo situacijo. Sem pa pepričan, da mi ne bo žal nikoli nič, ker za nastalo situacijo nisem kriv samo jaz, ampak tudi ona.
Da,naši pogledi so različni in ta razlog pa so razne prigode ki so posledica naše preteklosti.Ko smo v nekem mlajšem obdobju svojega življenja pa seveda razmišljamo v naprej in nekaterim to uspeva bolj in drugim manj…Izobrazba,kariera,družina…Sedaj,ko je veliko uspehov in padcev za mano pa seveda razmišljam drugače.Ne bi več delal izpita za avto in ne bi imel otrok. Še najprej pa bi se odselil od doma .Vse to je razmišljanje glede na trenutno situacijo.
Zanimivo razmišljanje Jože!
Zakaj pa nebi imeli otrok in izpita za avto? Jaz mislim, da so to dve stvri, ki je super, da jih človek ima.
Dragi Tomaž,
Lepo in preprosto ste zapisali in mislim, da se je kdo lahko vsaj delno prepoznal v vašem opisu. Res je, da vsi nimamo sreče na vseh področjih življenja. Ko pridemo v določeno obdobje, kjer razmišljamo o svoji preteklosti, pa je prav da najdemo nekaj, kar nas osrečuje. Veliko sreče želim.
Upam,da kasneje v življenju poiščete svojo hcerko in se pocasi zbližata.
Si mi zelo zanimiv pisec in z veseljem kaj tvojega preberem.
Zato, ker se mi zdis ‘normalen’
Prvic sem od tebe kaj prebrala v skupini motoristov. To potovanje po Bosni pa me je RES navdusilo.
Upam, da se mi sanje uresnicijo in jo tudi
jaz v prihodnosti obiscem.
Nadaljuj s pisanjem in srecno??
Najlepša hvala Marta! Da me niste slučajno s kom zamenjali, namreč jaz nisem motorist in ne vem, če sem v skupini Motoristi.
Bosno pa le obiščite!
Ce si do 30 tega porocen in imas 3 otroke ne pomeni da si tudi srecen.
Srecen ja zarad svojih otrok, ker so tvoji, ampak kot pravijo, ni vse zlato kar se sveti. Zivljenje ena sama grenkoba, zalost, razocaranje
Tole se pa ne morem strinjati z vami, da je življenje ena sama grenkoga, žalost in razočaranje! Res, da nimam niti ženske niti otrok, samo v življenju pa zadnja leta tako zelo uživam, da ne morem povedati. In prepričan sem, da lahko to doseže vsak, samo malo potruditi se mora.
Mislim, da tako mora biti. Ljudje smo unikati. Taka so tudi naša življenja. Res pa je, da nikoli nihče ni imel vsega o čemer je sanjal. Sama, na primer imam super moža,a ga bolezen počasi jemlje. Otroka sta uspešna. Sama imam sanjsko službo. Materialno pa sem bolj na dnu. No, lačna in žejna nisem, pa streho nad glavo tudi imam. Več pa v bistvu ne potrebujem.
Se strinjam z napisanim Marija!
Sreča je zagotovo v tem, da je človek zadovoljen s tistim kar imam. Zelo pomebno je tudi, da nima prevelikih apetitov.
Pozdravljeni,
Ko bi samo vedeli, kako zelo vas ‘čutim’ v tem zapisu. Vse kar ste napisali, se popolnoma strinjam z vami! Glede tega kar bi bilo prav in kaj ne (glede vaše hčere) ne vem. Vem pa eno…v tistem trenutku se vam je zdelo prav, karkoli ste naredili (glede hčere, da nimate stikov) in je tudi bilo…
Čas bo pokazal marsikaj…upam samo, da si boste odpustili vse…kar vas sedaj ‘mori’ in vam želim veliko lepih, mirnih ter igrivih dni z vašim nečakom…
Najlepša hvala za lep komentar Vesna! Mi res veliko pomeni.
Glede vsega, bomo videli kako bo. Jaz upam, da se mi na vseh področjih razplete tako, da bo moje življenje lepo in srečno.
Tudi jaz vam želim vse naj v življenju!
Vse lepo in prav. Lepo in odkrito napisano. Situacijo popolnoma razumem.
Ampak…to,da s hčerko nimata stikov zaradi “vajinih” problemov, kakršnikoli že so…tega pa ne razumem in ne odobravam.
Mogoče, ko bo starejša…a res?
Se sploh zavedate, kaj ona, ki ni nič kriva sedaj, ko je mlajša preživlja?
Res ni možno vse zamere in frustracije zaklenit v neko škatlo, in narediti korak nasproti svojemu otroku? Pri vsej tej inteligenci…?
Alenka, niste me dobro razumeli. Napisal sem, da bom več o tem mogoče napisal takrat, ko bo starejša.
Glede na to, da ne poznate celotne situacije, si ne morete niti približno predstavljati kako vse je in kako je bilo. Pa naj še povem, da ni popolnoma nobenih čustev niti z moje niti z njene strani. Verjetno je tole slišati gorozno, vendar čustva človek ne more uravnavati. Ne morem jaz sam sebe prepričati, da si želim stikov z njo.
Drugače oa niti ni tako mlada. Stara je 21 let. In jaz mislim, da za nastalo situacijo nisem kriv izključno jaz, ampak tudi ona.
Tomaž napisal si točno to, kar sama ves čas razmišljam. Maščevanje ženski ali moškemu ne ustvari harmonije v odnosu.
Zakaj tako hitro razpade zakon?
Čestitke ker si se javno ispovedal.
Mogoče pa prihaja čas, da najdeš sorodno dušo in takrat bo življenje dobilo novi smisel.
Poglobi razmišljanje o spoštovanju moškega in ljubezni do ženske.
Srečno
Irena, me zelo veseli, da vam je moj članek všeč.
Glede sorodne duše nimam niti nekega upanja, niti želje. Ampak sem s tem kar imam v življenju kar zadovoljen. In če bo šlo tako naprej, bom kar zadovoljen.
Tomaz, se vedno mislim,da kri ni voda. Imate hcer, ob kateri pravite,da do nje nic ne cutite. Mogoce imate moski drug pogled,ampak zenske skoraj ne moremo verjet. Vasa hci je Vasa kri, je Vasa potomka. Vi ste oce in jaz bi na vasem mestu poskusila vse,da bi obnovila odnos,kakrsenkoli ze. Za vse drugo sanjarjenje je prepozno,pa kako bi blo ce bi bil mlad,pa bi to pa bi Ono. Vi imate otroka. In se vedno je cas,da nekaj naredite iz tega. Nekoc boste dedek,itd. Ni izgovorov in krajsnic v zivljenju. Kar pogumno. Nikoli ni prepozno za nic. Dokler nismo na smrtni postelji,ko se pokesamo. Srecno.
Najlepša hvala za vaš komentar Alma!
Ljudje gledamo na stvari različno. Meni pač kri ni tako ‘sveta’ kot je vam. Bom dal en primer. Jaz imam brata in od njega ne pričakujem, da bo on za mene naredil vse (jaz pa nič za njega), samo zato, ker sem jaz njegov brat. Ali pa, če bi bil moj brat nepošten do mene, ne pomeni, da bom jaz to toleriral, samo zato, ker je moj brat.
Jaz ljudi cenim predvsem po tem kakšni so in ne, če imamo kaj skupne krvi.
Res, to glede otrok je res neprijetno,ker se marsikje dogaja,da kljub vsem pripetijam se odnosi skrhajo.Po moji ločitvi se je dogajalo tako zelo na različne načine,da si bili stiki pa spet niso bili.Kljub mojemu trudu in upoštevanju pravil z moje strani.No,s hčerko sva bila kar neko na bojni nogi in ,kot sem si zamišljal,da bi se morala enkrat spontano pogovoriti na nevtralnem mestu.To se je nekega dne resnično zgodilo in najini odnosi so bili res krasni.S sinom pa žal ne.Res,da se je pogosto kar zraven prislinil in sem ga vseeno lepo sprejel.S hčerko pa sva se kar fajn razumela in se družila vsakič,ko sem bil v njenem kraju in obratno.Celo šla sva na nekaj dnevno potovanje sicer na avtoštop,ki se ni najbolje obnesel.Velik del poti sva prepotovala z vlakom.Seveda je bilo tudi to prijetno doživetje.
V stiku sva bila preko telefona ali preko E-pošte.No,nekega večera pa me je poklicala z željo,da jo dodam na FB,da bom videl njene izdelke.Seveda sem odklonil iz razloga,da potem to vidijo še mnogi ne zaželjeni…Seveda to njej ni bilo prav nič všeč in tako se je končala doba prijetnih srečanj .Sin se je še nekaj krat oglasil -seveda nenapovedan in to mi ni všeč.
Dragi Tomaž,
Tole je pa kar komplicirano življenje. Se je veliko dogajalo in počasi bi bilo potrebno storiti korak naprej. Pravijo, da ko je človek pripravljen, vedno pride pomoč.
Srečno! Barbara
Barbara, najlepša hvala za komentar.
Nisem vas čisto dobro razumel, kaj ste msilili s tem, da bi moral stopiti korak naprej?
Žalostno, kako se človek nizko spusti, sam da svoje kvazi zgodbice prodaja za klike in cente, bolano…..
Samo, najlepša hvala za komentar. Vesel sem tudi komentarjev, ki so nasprotje mojemu pogledu, razmišljanju,…
Garantiram vam, da svojega bloga ne pišem ne za klike ne za cente. Imam kar donosen posel s katerim dobro zaslužim in bi bilo iz finančnega vidika veliko bolj donosno, da bi tisti čas, ko pišem take članke, delal svoj posel.
Zakaj pišem blog ne bom razlagal tukaj, ker bi moral kar veliko napisati. Ste mi pa dali idejo, da bom o tem napisal samostojen prispevek.
Točno to Samo. Prav bedno je tole brati.
Imate pravico do svojega mnanja.
Kako lahko napišeš, da nimaš otrok?? Hčerko imaš, očitno, ti foter! Imaš jo tudi, če je nikoli nisi videl! Tvoja kri je nekje tam zunaj. Sprejmi to.
Popolnoma vas razumem, da tako razmišljate kot ste napisali. Vendar ne poznate celotno plat moje zgodbe. Če bi jo, sem prepričan, da bi komentar napisali malo drugače.
Drugače pa na kri nisem nikoli dajal veliko pozornosti. Imam prijatelje, ki so čudoviti ljudje in bi za njih naredil vse. In tudi oni zame. Imam pa ljudi v sorodstvu, ki niso veliko vredni,… in mi pomenijo veliko manj, kot nekateri s katerim nisem popolnoma nič v sorodu.
Tomaž hvala za tvoje potopise, ki so me pripeljali tudi do blogov. Skratka eden prej drug kasnej, živeti je treba zdej!
Dogodki in izkušnje so tiste, ki na koncu osmislijo življenje sploh uni ta lepi…tko da nikol ni prepozno. Pozitiva in pogled v prihodnost pa danes živeti. To ti uspeva in verjamem, da nos v nekem trenutku prestopil tudi tole “štengo”. Eni nismo imel te sreče, da bi dobil kero koli, smo raje sramežljivo gledali proti njim k so jih “Tomaži” uspešno “kurili”…. je pa res, da imam danes krasno ženo, ki nama je rodila dve prekrasni punci, pse in papagaja…..sedaj delamo za “vikend na Krku”…. hahaha, slednje ni čisto res….no skupaj potujemo s starim avtodomom in se imamo po svoje fino. S tem pogledom kot receno ne zaostajaš prav fosti tako da pigumno in naprej! Hvala ti za srčne zapise in članke ter potopise. Marsikaterega bomo porabili za svoj izlet in se zaradi tebe imeli še lepše. Vidiš da delaš prave stvari. ???
Sreča je v malih stvareh. To ugotoviš slej kot prej!
Čestitke za prekrasni punci! In vse naj v življenju želim, ter veliko lepih potovanj z avtodomom.
In seveda najlepša hvala za lep komentar!
Bravo Andrej. Vsaka čast moškim. Ogromno žensk pa tu pridno kima. Živa groza od tipa. Ampak- on osebnostno raste, ker piše blog, beri nebuloze, da jim ni para. Žalostno.
Majda, če bi poznali celo situacijo bi verjetno mislil malo drugače.
Vas pa popolnoma razumem. Za nekatere osebe je popolnoma nesprejemljivo, da nimata oče in hčera stikov.
Le čevlje sodi naj kopitar…
Vsak je lahko v stiku s srečo in v radosti na svoj način… In če je ta način drugačen od večine, še ni napačen.
Tomaž hvala za kar ste delili. Biti avtentičen je naj pogumnejše delovanje…
Vse dobro.
Najlepša hvala Jožica za tale lep in vzpodbuden komentar! Mi pomeni veliko več, kot si lahko mislite!
Zanimivo je, kako se življenja odvijajo.
Tudi sam sem imel precej hladen odnos do otrok, nisem vedel kaj z njimi početi in sem se jih dobesedno izogibal. Nekje v meni pa sem vedel, da bi nekoč imel družino, nisem pa si predstavljal, da kmalu. Potem pa je punca med študijem zanosila…
Šla sva v neznano, moj otrok je prvi, katerega sem sploh prvič vzel v naročje… Potem pa se prioritete v življenju neverjetno zasukajo. Danes sem star 28 let in na poti je 3 otrok – nekako kot bi bral tvoje želje. Smo pa ljudje po svoje smešni, saj če nekaj imaš, bi včasih imel drugačno življenje, čeprav si s svojim povsem zadovoljen. Midva se “tolaživa”, da bova šla na kakšno potovanje več (in sama), ko bodo otroci zrasli, ker bova še relativno mlada. Bomo videli 🙂
Srečno!
Iskrene čestitke Nejc za 3 otroke in tudi za vajino pogumno odločitev, da sta se v času študija odločila za otroka!
Če bi jaz bil še enkrat mlad, bo storil točno to!
In prepričan sem, da bosta veliko potovala, ko bodo otroci odrasli. Pa še lepa skupinica boste.
Drugače pa je šel moj nečak Janez v Vietnam, ko je bil star eno leto in tri mesece. Tako, da ni niti nujno, da morajo otroci odrasti.
Ja Tomaž zanimivo življenje,ne vem kako bi še rekla. Življenje je zelo zapleteno,kako ga speljati da bo čim lepše brez padcev,razočaranj, bolečin. Pomembno je, da po vsakem kar se nam slabega zgodi,da znamo ustati.Ampak to je zelo težko. Ko si mlad sanjaš,samo o lepem, ne zavedaš se kaj te čaka,ko hodiš po poti je na njej veliko preprek. Ampak vsaka slaba izkušnja te naredi še bolj močnega. Želim ti še veliko lepega,uživaj na tvojih potovanjih morda boš pa srečal tebi sorodno dušo???
Miranda, najlepša hvala za napisano in lepe želje!
Je pa točno tako, kot ste napisali. Življenje je zakomplicirano, nepredvidljivo,… včasih tudi nerazumljivo!
Tomaž,glede na to da te poznam ti lahko rečem da si čist OK človek!
Pa ne skrbi ker nimaš otrok včasih ko si star so tudi nečaki super!
Hvala za komentar Janez! Imaš prav, nečaki so čisto super!
“Za to, da pri svojih letih nimam otrok, je kriv kup naključnih in nenaključnih dogodkov…” Zdaj pa jaz nekaj ne razumem…napišeš.da nimaš svojih otrok,potem pa priznaš da imaš 21-letno hčerko. Torej – imaš otroka ali ne? Je tvoj ali ni? Brez “stvar je zakomplicirana”….samo DA ali NE?
Boris, žal se na vaše vprašanje ne da odgovoriti samo z DA ali NE.
SAJ NI RES, PA JE. Tip pravi, da nima otrok, kasneje prizna, da ima hčerko, nima stikov, ker se ne more prisiliti v čustva. Pravi, da jih nikoli ni maral, šli so mu na živce, ampak pazi- blog ima naslov ČE BI BIL ŠE ENKRAT MLAD, BI IMEL DO 30.LETA 3 otroke. Da jih kao nima so krivi drugi, od slabih izkušenj z dekleti, do sorodstva, ker revež ni imel stika z otroci, do druženja s starejšim poročenim tipom, ženskarjem, ki ga je učil “lepega” odnosa do žensk. Boji se starosti, ker nima otrok. Bejž no. No, taki kerlci, kot si ti se pri 70 + zavedejo, da pa le imajo otroke. Ampak on misli, da osebnostno raste. Žalostno, toda resnično.
Najlepša hvala za komentar Majda.
Ni čisto tako, kot ste napisali. Če, nisem včasih imel rad otrok, to ne pomeni, da jih sedaj ne morem imeti. Verjetno ste tudi vi že kdaj spremenili kakšno svoje mnenje.
To je bila moja zgodba, ki sem jo napisal točno tako, kot je bila. Pričakoval sem celo veliko več negativnih komentarjev, kot jih je bilo. Drugače sem za vsak komentar, tudi zelo negativen, zelo hvaležen in spoštujem mnenje od vsakega.
Meni je pa vsec kako odkrito ste to napisali. Zgodba je kar malo nesrecna a gre direktno do srca.
Jaz bi vam le svetovala,ce je le mogoce se potrudite pri svoji hcerki. Slej ko prej bo tudi ona imela zeljo,da vas spozna. Potrebuje vas pa tudi!
Pa srecno <3
Najlepša hvala za komentar Anja!
S hčerko sva imela malo manj kot 3 leta stike, vendar žal ni šlo.
Nimam želje kogarkoli prizadeti ali obsojati, pa vendar moram biti iskrena in par stvari povedati, kot se mi zdijo. Najprej vas očitno niso naučili, kaj je to zdrava zveza. Žensk ste se ali oklepali kot pijanec plota ali pa jih sovražili in izkoriščali. Vsi so kdaj imeli slabo izkušnjo, ampak samo labilni ljudje gredo tako iz ene skrajnosti v drugo. Prav tako komentar “vedno sem uporabljal kondom” na daleč smrdi po laži. Zakaj, veste sami. Kakorkoli, iskreno vam želim, da razčistite nekatere stvari pri sebi in si najdete partnerko, ki bo točno to, partnerka, ne manj- ali večvredna, temveč enakovredna.
Pravilno, da ste iskreni. Cenim to!
Pred 30 leti ni noben nobenega učil, kaj je to zdrava veza, tako da takrat to res nisem vedel. In se strinjam z vsem, kar ste napisali v prvem delu komentarja.
Drugače sem mogoče malo, bolj trda in nečustvena oseba, ampak lažem pa nikoli. In tudi na misel mi ne pride, da bi se v prispevku zlagal glede uporabe kondoma. Ne vem sicer, če ste prav razumeli. Po tem, ko je ta punca zanosila, sem vedno uporabljal kondom. Vsaj 10 let. To drži kot pribito!
Glede mojih partnerstev, ki sem jih opisoval v članku, je to bilo 25 let nazaj. Tako, da sedaj niti približno ne razmišljam, da bi z ženskami delal, kot sem včasih.
Tvoje pisanje je zame najboljse ctivo! Zal mi je za situacijo s hcerko, upam da se nekega dne spremeni.. otroci so res najvec kar lahko imas, ravno en mesec sem mamica se tretjemu otrocku, ceprav starsevstvo ni samo pravljica… bi se pa se enkrat odlocila isto, zato razumem, zakaj bi, ce bi lahko, marsikaj naredil drugace… je pa pozitivno, da kljub neuresnicenim zeljam zivljenje uzivas z zares polnimi pljuci…tega marsikdo, ki ima vse, ne zna… kar tako naprej!! ??
Najprej naj ti čestitam za 3 otroke! Res spoštujem to. Ni to malo dela in je veliko odrekanja!
In najlepša hvala za lep komentar. Ljudje smo taki, da smo veseli, da nas kdo pohvali. Meni veliko pomeni, da me ljudje berejo in da jim je moje pisanje všeč. Mogoče bo kdo rekel, da je to iskanje pozornosti,… tudi, če je, je to meni všeč in mi ni ravno mar, kaj drugi mislijo.
Bom tudi v bodoče vesel še kakšnega tvojega komentarja!