Prejšnja leta smo vsako leto hodili med poletnimi počitnicami na dopust v prelepo Trento. Smo bolj ljubitelji narave, zato smo tudi vedno kampirali v kampu, v Trenti. Nad samim kampom se nam je vedno prikazoval en lep vrh, ki nas je vedno “vabil”, da ga obiščemo. Kar tri leta smo ga samo opazovali, četrto leto pa smo se podali na njegov vrh.
Zadnjiški Ozebnik je visok 2084 metrov in je lepa razgledna gora nad dolino Zadnjice. Do samega vrha ni nobene označene poti, ampak vseeno pot ni težko sledljiva, saj jo na leto obišče kar nekaj obiskovalcev. Vsi tisti, ki imate radi mir na vrhu in vrh samo zase, vam priporočam obisk.
Mi smo se na Zadnjiški Ozebnik odpravili iz Doline Zadnjice. Na internetu je pisalo, da je do vrha nekje 4 ure in pol, ampak na te ure se ne smete ozirati. Tukaj je še ustavljanje, kakšna malica in seveda slikanje, in takoj znese nekje 5 ur. Tisti, ki pa samo letijo na vrh in jim je cilj samo, da ga osvojijo, pa so seveda dosti hitrejši. Toda to za mene ni čar gora in njenih lepot. Mi se ogromno ustavljamo in slikamo ter si ogledujemo razglede, ki pa jih tukaj res ne manjka. Triglav boste imeli pred sabo, imate občutek, da se ga lahko dotaknete.
Kako do izhodišča?
Sama ne vem, če še obstaja kakšna pot na Zadnjiški Ozebnik, bom pa opisala našo iz Doline Zadnjica. Najprej se morate peljati čez prelaz Vršič do Trente. Pri 50.serpetini vršiške ceste, boste opazili tablo Zadnjica. Zavijete levo na to cesto in kmalu boste opazili veliko parkirišče. Parkirišče je na soncu in ni plačljivo. Tukaj pustite svoj avto in se odpravite naprej po cesti na vašo pot.
Opis poti
Kot sem omenila se napotite naprej po cesti in nekje po pol ure boste prišli na en večji prostor. Tukaj je bilo pred leti parkirišče, kjer smo takrat lahko tudi mi parkirali in smo si nekaj poti tako skrajšali. Sedaj so pred tem parkiriščem, postavili zapornico, da se ne moreš več do sem pripeljati. Tukaj boste tudi opazili kar nekaj tabel, ki vodijo na različne vrhove. Vi sledite tabli za Dolič, Prehodavce in Luknja.
Nato se boste sprehodili po dolini Zadnjice, ki vam tudi na čase ponuja lepe razglede na okoliške vrhove, prav tako se sprehajate pod samim Zadnjiškim Ozebnikom, ki je na desni strani. Dolina je za nekatere dolgočasna. Nam je bila dolgočasna edino, ko smo se vračali nazaj, ker se res pot vleče po njej. Sprehodite se mimo nekaterih hiš, ki so za mnoge samo počitniške hiše.
Nekje po eni uri hoje boste opazili spet table in pot se razcepi. Ena pot gre ravno na Dolič in Luknjo, desno pa na Prehodavce. Vi greste tukaj desno in sledite markacijam vse do sedla. Najprej boste prečili potok ter nekaj hudournikov. Tu pot ni zaraščena, je označena, saj gre tukaj označena pot na Prehodavce. Tukaj za vodo ne rabite skrbeti, če vam zmanjka si jo lahko natočite, ampak samo do sedla Čez dol. Do tega sedla se boste kar nahodili, ker je na čase precej velik vzpon. Hodite po lepi poti, je kamnita oziroma na čase melišče. Če se boste obrnili nazaj, boste videli Luknjo ter Triglav.
Na drugi strani, ko greste gor, na vaši levi boste opazili kočo na Prehodavcih, na vaši desni pa bo Zadnjiški Ozebnik. Med samo potjo bo tudi klopca, kjer si lahko malo odpočijete. Na sedlu Čez dol boste opazili table, levo gre pot na že omenjene Prehodavce ravno pa bo pisalo Trenta. Vi greste ravno, ampak bodite pozorni že po nekaj korakih boste opazili s kamenja narejenega možiča in uhojeno pot na desno.
Dalje pot ne bo označena ne z markacijami, ne s tablami. Od tukaj dalje pa vse do vrha, morate samo slediti lepo sledljivi poti. Nas je bilo tudi malo strah kako bomo našli pot, če piše, da ni označena. Malo težja je bila edino pot čez ruševje, ker nihče ne ureja poti, ampak kot pravim nimate kaj zgrešit. Tukaj ne hitite preveč, večkrat se ozrite okoli, ker se vam res ponujajo enkratni razgledi na vse okoli. Pot vas bo pripeljala direktno na vrh Zadnjiškega Ozebnika. Na vrhu vas bo pričakala vpisna skrinjica.
Zadnjiški Ozebnik vam ponuja enkratne razglede. Kot sem omenila tukaj misliš, da se lahko dotakneš Triglava. Malo domišljije uporabite pri fotografiranju, ker lahko nastanejo res lepe fotografije. Lepo boste videli kočo na Prehodavcih, ki sem jo tudi non stop omenjala, tudi Kanjavec je lepo viden ter še druge okoliške gore.
Med samo potjo nimate nobene koče, saj je do Prehodavcev še kakšni dve uri hoje. Zato je dobro nekaj dati v sam nahrbtnik, prav tako dovolj tekočine. Čeprav si lahko vodo med potjo natočite je tukaj zgoraj kar lep čas ni. Sama pot ni označena, oziroma nekje pol poti. Zadnjiški Ozebnik je gora, ki vam ponuja mir, ne boste imeli gneče, saj je ne obišče ogromno ljudi.
Čeprav ni plezanja, gore ne smemo podcenjevati. Pripravljeni moramo biti na daljšo hojo, prav tako obuti in oblečeni. Hodimo kar nekaj po kamnitem svetu, zato so pohodni čevlji edina prava obutev. Glede otrok vam ne morem svetovati, vi jih najbolje poznate, koliko so sposobni prehodit. Jaz sem bila takrat stara 13 let, brat 12 let in je za naju to bila mala malica, ker sva že prej ogromno prehodila.
Ker je to le ena lepa in ne kratka pot, mislim, da ko boste prišli nazaj do avta ne boste imeli kaj veliko časa za kakšen ogled drugih znamenitosti. Odvisno je tudi ali boste tam nekje na dopustu ali se boste od kod pripeljali. Zato za ogled znamenitosti, ki jih je v Trenti ogromno pustite za kakšen drug dan. Edino, če poiščete kakšno gostilno ali kočo in kaj toplega pojeste, da ne boste lačni šli nazaj domov. Zadnjiški Ozebnik je gora, ki vam ponuja čudovite razglede in jo lahko osvojite brez težav, v zimskem času pa vam ne priporočam, če niste izkušen planinec.
Kje je mogoče parkirati, ko greš na Zadnjiški Ozebnik in ali je parkirišče brezplačno?
Parkirišče je brezplačno, je lepo označeno takoj, ko zavijete pri 50. serpetini vršiške ceste za Zadnjico.
Koliko časa se hodi do vrha Zadnjiški Ozebnik?
Na internetu piše nekje 4 ure in pol, ampak računajte kar 5 ur, če radi gledate razglede in veliko slikate.
Ali je med potjo kakšna koča?
Med potjo ni nobene koče, zato vzemite hrano s sabo v nahrbtniku. Edino vodo si lahko natočite med potjo.
Kdaj je primeren čas obiska Zadnjiškega Ozebnika?
Najboljše ga je obiskati, ko ni snega, od pozne pomladi pa vse do pozne jeseni. Izkušeni pa ga lahko obiščejo tudi pozimi.