Monte Bila pec ali po slovensko samo Bela peč se nahaja v Italiji. Ko sem sama videla slike tega vrha, sem vedela, da ta vrh moramo osvojiti. Ker je štart na vrh v Sella Nevea oziroma na Nevejskem prevalu, sem ga dala v načrt, enkrat, ko bomo dopustovali v dolini Trente. To je tudi edina pot na vrh, tako da druge izbire nimate. Prav tako je pot lahka, le tik pred vrhom je malo izpostavljena in, če ste neprevidni lahko hitro zdrsnete v dolino. Drugače pa se vseeno pripravite, ker je sama pot, vsaj do koče, res strma. Mi smo si grizli kolena, kot se temu reče.
Monte Bila pec je 2146 metrov visoka gora. Z vrha se odpre čudovit razgled na okoliške hribe, tudi na slovenski del Julijskih Alp. Tako boste lahko videli tudi Kanin. Na vrhu se zraven razgledov nahaja še vpisna knjiga in pa plošča, kjer lahko vidite katere gore se vidijo. Kot sem omenila, se Monte Bilo pec izplača obiskati, zaradi razgledov. Ti vas res ne bodo razočarali. Čudoviti razgledi so že iz sedla Bela peč, kjer se nahajajo ostanki stare vojaške zgradbe. Med potjo je tudi koča oziroma po italijansko Rifugio.
Kako do izhodišča?
Kot sem že prej omenila je izhodišče Nevejski preval ali Sella Nevea. Najprej morate priti do Rabeljskega jezera. Tam boste v križišču opazili table, ki vas bodo usmerile levo za Sella Nevea. Kar nekaj časa se boste vozili preden boste prišli do tja. To je v zimskem času smučarsko središče. Parkirišč imajo kar nekaj, so vsa brezplačna in pa vsa so na soncu.
Opis poti
Od tukaj imate potem dve možnosti. Naj vam prvo povem, da je do vrha Monte Bila pec več kot 3 ure hoje. Lahko pa se do Rifugio Gilberti zapeljete z gondolo in tako boste prihranili najmanj dve uri hoje.
Za vse tiste, ki hočete vso pot prehoditi, kar berite od tukaj dalje. Tudi mi smo se odločili za to možnost, saj radi hodimo. Prav tako je tisti dan bila res velika gneča, saj so imeli pri Rifugio Gilberti neko prireditev. Od parkirišča morate poiskati tablo, kjer vas bodo oznake za kočo Gilberti usmerile gor po smučišču. Že kmalu tudi stopite na cesto, ki je namenjena reševalcem. Po tej cesti boste hodili vse do koče. Cesta se ves čas vzpenja, včasih je vzpon res velik. Mi smo si samo mislili, kam to rinemo. Se pa tudi odpirajo čudoviti razgledi na okoliške vrhove, tako da je pot veliko lažje prehoditi. Ko enkrat pridete do koče si le odpočijte. Koča ponuja tako hrano, kot tudi pijačo. Prav tako pa imate pri koči veliko prostora za počitek.
Od koče morate nadaljevati v manjšo dolinico. Tam boste opazili oznake, kjer morate iti desno, pot vodi za S. Grubia. Na desni boste nato lahko opazovali Monte Bilo peč, ki je v bistvu vaš cilj. Pot vas bo nato pripeljala do sedla Monte Bila pec, kjer je stara vojaška zgradba. Že od tega sedla so razgledi fantastični. Za dalje pa morate nadaljevati desno, kjer boste lahko opazili oznake Bila. Od tukaj potem samo sledite oznakam, ki vas bodo po nekaj vzponih pripeljali na razgleden vrh. Na vrhu je nekaj prostora za počitek, ni pa ga prav veliko. Vpišite se tudi v vpisno knjigo in naredite veliko lepih slik. Mislim, da vam razgledov za različne fotografije res ne bo zmanjkalo.
No mi smo hitro vse poslikali in se kar odpravili nazaj, saj se je začelo delati grdo vreme. Ko smo prišli do koče so se tudi drugi začeli odpravljati v dolino in ne z gondolo, ampak kar peš. Gneča dol je bila res velika, prav tako pa nismo mogli hiteti, saj je pot res strma. Jaz sem enkrat skoraj padla, saj je cesta makadamska in če ne stopiš prav, hitro lahko padeš. Dež nas je dobil, ko smo že skoraj bili v dolin, vseeno smo pa smo bili malo mokri, a ni bilo hudo.
Rifugio Giblerti
Koča se nahaja na nadmorski višini 1850 metrov. Kot sem že prej omenila do nje pelje tudi gondola. Od koče lahko vidite pobočja Visokega Kanina, Monte Bila pec, Prestreljenik, Kanin in pa tudi sedlo Prevala. Tik ob koči lahko vidite tudi manjšo gorsko kapelico. Se pa pri koči začne smučarska proga, ki ima veliko obiska pozimi.
Sella Nevea
Smučarsko središče, ki je priljubljeno oziroma obiskano tako poleti, kot tudi pozimi. Vse skupaj je tukaj 10,5 kilometrov smučarskih prog. Smučarsko središče se nahaja le nekaj kilometrov stran od slovenske meje. Je pa v dolini že kar nekaj hotelov, v katerih lahko tudi bivate. Cene smučarskih vozovnic si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani. imajo lahke proge in pa tudi nekaj, ki so srednje zahtevne. Cesta, ki vodi do sem je prevozna skozi vso leto, saj jo vzdržujejo. Že prej sem omenila, da je parkirišč veliko. Vseeno se pa vedno splača biti dovolj zgoden, da vam pozneje ne bo potrebno iskati parkirišča.
Rabeljsko jezero
V poletnem času se lahko kopate v Rabeljskem jezeru, kjer je temperatura vode primerna za kopanje. Prav tako je jezero čudovite barve in pa tudi čisto. Rabeljsko jezero se nahaja blizu Sella Nevea. Skok v Rabeljsko jezero bo pasalo tudi, ko boste prišli dol z Monte Bila pec. Pri jezeru sta urejena dva parkirišča, drugače se tudi najdejo parkirna mesta kje ob jezeru in ob cesti. Poleti znajo biti parkirišča polno zasedena. Italijansko ime za jezero je Lago de Predil.
Belo peč le obiščite. Nahaja se v nam bližnji Italiji. Do gor bo potrebne kar nekaj kondicije, lahko si pa pot brez problema skrajšate s gondolo. Na vrhu vas pričakajo razgledi na vse smeri. Ne pozabite na fotoaparat, da boste lahko te spomine zabeležili. Čeprav je med potjo tudi koča, bo nekaj vode do koče le potrebne, če se do nje odpravite peš.
Ali je med potjo na Belo peč kakšna koča?
Med potjo je samo ena koča, Rifugio Gilberti. Tam ponujajo hrano in pijačo, tako da lačni in žejni ne boste. Pri koči so čudoviti razgledi na okoliške vrhove.
Je pot primerna tudi za otroke?
Pot je primerna tudi za njih. Le tik pred vrhom malo pazite, ker jim lahko hitro zdrsne.
Koliko časa potrebujemo do vrha?
Pot do vrha traja več kot tri ure, oziroma samo več kot 1 uro, če do koče vzamete gondolo. Tukaj je odvisno samo od tega, če rajši hodite ali bi rajši en del poti opravili s gondolo.
Ali je obisk Bele peči primeren skozi vso leto?
Poti med zimo na vrh Monte Bila pec ne bi priporočala, razen če ste izkušen planinec. Hitro vam lahko kam zdrsne. Zagotovo je pa pot primerna poleti, jeseni in spomladi, ko več ni snega.