Čisto sem na tleh!

Toliko problemov, kot se mi jih je ‘nakopalo’ zadnje tri tedne pa že dolgo ne!

Ponavadi sem polen volje za delo,…. in tudi za kakšno ‘žurko’! Zdaj pa ni za nobeno stvar nobene prave volje. Me je kar strah naslednjega tedna.

Namesto, da bi se človek veselil življenja, se boji naslednjega dne. Pa si pravim, da se nima smisla živcirati, ker ne bo nič bolje, ampak se! Slabo spim,…

Malo se tolažim z tem, da imajo ljudje še hujše težave (bolezen,…) kot jaz.

Včasih mi je bil všeč pregovor:”Vsaka stvar je za nekaj dobra”. 

Najbrž je ta prispevek malo zmedeno napisan. Najbrž zato, ker sem sam zelo zmeden! 

16 komentarjev

  1. Niti malo zmedeno nisi napisal. (Tako bi tvoj post lahko označil le kakšen zelo težak formalist.) Dobro si razmislil o svojih težavah. Rešitev se pa skriva v zamolčanem (tehničnem 😉 ) delu tvojega razmisleka.

    Forza! igor

  2. Strah je naravna stvar. Vedno mine, ko se z njim soočimo in po drugi strani nikoli…zares nikoli ne mine prej.

    Niti sekundo prej ne…

    Slaba tolažba in obenem dobra.

  3. Dajana – Hvala!

    Igor – Rešitev (taka ali drugačna je v rokah drugih)

    Tamara – Škoda, ker nisi bližje bi šla na kavico

    RK – Ni samo strah!

  4. Upam, da si že bolje …

    Imamo pa vsi marsikdaj težke čase …

    Glej, misel Helen Keller, gluhe in slepe ženske:

    uf, nagaja mi internet, upam, da ti vseeno pošljem to, imam jo na zadnjem blogu …
    Lepo bodi! 🙂

  5. Tomaž, že kaj bolje? Življenje ne bi bilo življenje brez tega.. in malokateri ima takšno srečo, da ga živi brez skrbi, muk, strahu etc etc..
    Je pa čim manj živciranja najboljše zdravilo. In dobra komedija 😉

  6. Taglavno je šele pred menoj, ko bom sočil z tem kar me muči.

    Ko pa bo enkrat to mimo, pa upam, da se bom spomnil kako je človeku lepo, ko nima problemov.

  7. Če ne bi bilo problemov, bi bil dolgčas. Če nas ne bi bilo strah, bi se brezglavo spuščali v vsakršne neumnosti. In v čisto čisto čisto vsaki slabi stvari je vedno vsaj zrnce dobrega. Vedno. Če to zrnce vidiš, si zmagal.

    Pridejo pa taki dnevi, tedni, meseci, za nekatere tudi leta, ko ne gre vse po načrtih. Takrat se šele spoznaš in ugotoviš, kakšen človek si. Kar je dobro.

    Zdaj pa glavo gor, pogledat kako komedijo, vadit nasmešek pred ogledalo, kupit rožnata očala in novim priložnostim na pot 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja